VSRS sklep I Up 1298/2005

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom, izdanim na podlagi 1. odstavka 27. člena Zakona o sodnih taksah (ZST) sklenilo, da se tožnici kot taksni zavezanki v zadevi, št. U 581/02, odmeri sodna taksa za pritožbo v višini 19.000,00 SIT.

Odločitev sodišča prve stopnje temelji na 2. odstavku 32.a člena ZST, po katerem se za vlogo, ki jo stranka umakne pred izdajo odločbe, vrne polovico takse, ki je bila plačana v skladu z omenjenim zakonom. Tožničina navedba (v vlogi, s katero je zavrnila nalog za plačilo sodne takse), da naj bi se pritožba štela za umaknjeno, ker taksa ni bila plačana, pa naj ne bi imela podlage v ZST.

Tožeča stranka v pritožbi, v kateri uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava navaja, da ob vložitvi pritožbe ni plačala sodne takse zanjo niti ni predložila dokazila o njenem vplačilu. Že zato bi se morala pritožba (ki jo je sicer tudi sama umaknila s posebno vlogo), šteti za umaknjeno. Sodišče bi zato moralo sodno takso odmeriti na podlagi 3. in ne na podlagi 2. odstavka 32.a člena ZST. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep o odmeri sodne takse razveljavi oziroma ustrezno spremeni.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je (glede na podatke sodnega spisa) s sklepom, št. U 581/02-26 z dne 4.7.2005 ugotovilo, da je tožeča stranka z vlogo z dne 15.6.2005 pred izdajo sodne odločbe umaknila pritožbo, ki jo je dne 18.5.2005 vložila proti sodbi, št. U 581/2002-18 z dne 14.4.2005. Zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča svojo odločitev o odmeri sodne takse za pritožbo pravilno oprlo na določbo 2. odstavka 32.a člena ZST, po kateri se v takem primeru stranki vrne polovico takse, ki je plačana v skladu z omenjenim zakonom.

Po določbi 3. odstavka 32.a člena ZST je stranka sicer res dolžna plačati za vlogo četrtino takse, ki je določena po tem zakonu, če se vloga šteje za umaknjeno ali se zavrže, ker taksa ni plačana oziroma ker ni bilo predloženo dokazilo o plačilu takse.

Glede na določbo 1. odstavka 8. člena ZST lahko domnevo umika zaradi neplačila sodnih taks določajo le posamezni zakoni. Vendar niti Zakon o upravnem sporu (ZUS) niti Zakon o pravdnem postopku (ZPP), ki se primerno uporablja za vprašanja postopka, ki z ZUS niso urejena (1. odstavek 16. člena ZUS) (matična zakona za vprašanja postopka v upravnem sporu), (ne)plačila sodne takse ne določata kot procesne predpostavke za dovoljenost pritožbe zoper sodbo (1. oddelek 6. poglavja ZUS oziroma 105.a člen ZPP). Predpisovanje plačila takse kot procesne predpostavke pri pravnih sredstvih bi namreč po stališču zakonodajalca lahko ogrozilo ustavno pravico do pravnega sredstva. Zato pritožbeni ugovor o zmotni uporabi materialnega prava v obravnavanem primeru ni utemeljen.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena v zvezi z 68. členom ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.