VSRS Sodba I Up 175/2006

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50797 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 25.8.2005. S to odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev revizije zoper odločitev Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani. Predmet spora v navedeni zadevi je ugotovitev telesne okvare in priznanje pravice do invalidnine.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče navaja, da soglaša z odločitvijo tožene stranke, kot tudi z razlogi, s katerimi je tožena stranka utemeljila svojo odločitev. Tožena stranka je pravilno presodila, da zadeva, v zvezi s katero tožnik prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) nima verjetnega izgleda za uspeh. Tožena stranka se pravilno sklicuje na določbo 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS, Uradni list RS, št. 2/2004). ZDSS v 4. točki navedene določbe izrecno izključuje revizijo v sporih o pravici prizadete osebe do invalidnine za telesno okvaro. Po presoji sodišča je neutemeljeno sklicevanje tožnika na določbo 5. točke 31. člena ZDSS. Kdaj sodišče izjemoma dopusti revizijo je namreč podrobneje predpisano v naslednjem 32. členu. Gre za izjemne primere, tožnik pa v postopku pri toženi stranki ni zatrjeval, da želi izjemno uveljavitev revizije, ker naj bi obstajali razlogi iz 32. člena ZDSS in to tudi iz podatkov spisa ne izhaja. S sodbo z dne 22. 6. 2005, na katero se nanaša tožnikov predlog za revizijo, je Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega v sodnem postopku, zavrnilo tožnikovo pritožbo. Sodišče z navedeno sodbo ni odločilo o kakšnem pomembnem pravnem vprašanju. V zadevi je bilo sporno le dejansko stanje, tožnik ni soglašal z mnenjem izvedenca.

Tožnik v pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sta si tožena stranka in sodišče s presojo, da revizija ni dopustna, vzeli pristojnost Vrhovnega sodišča RS. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da prošnji za dodelitev BPP ugodi in da ga oprosti plačila sodne takse za pritožbo.

Tožena stranka in Državni pravobranilec Republike Slovenije na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pogoje za dodelitev BPP določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 48/01 in 50/04). Med temi so subjektivni pogoji, ki so vezani na stranko in objektivni pogoji, ki so vezani na zadevo, na katero se prošnja nanaša. Objektivne pogoje vsebuje določba 24. člena ZBPP. Po tej določbi se pri presoji dodelitve BPP kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev te pomoči, med drugim tudi, da zadeva ni očitno nerazumna in da ima verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožati (1. odstavek 24. člena ZBPP). Kdaj se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, določa 2. odstavek 24. člena ZBPP. Po tej določbi se šteje, da je zadeva očitno nerazumna tudi, če je pričakovanje in zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari. V obravnavanem primeru je sporna dodelitev BPP za vložitev revizije v sporu o pravici do invalidnine, torej v socialnem sporu. To pa je spor, v katerem revizija ni dovoljena. Spori, v katerih je dovoljena revizija, so namreč navedeni v določbi 31. člena ZDSS, med temi pa socialni spor o pravici do invalidnine ni naveden. Zato sta pravilni presoji tožene stranke in sodišča prve stopnje o tem, da tožnik ne izpolnjuje objektivnega pogoja, določenega v 24. členu ZBPP in na tej podlagi sprejeti odločitvi o zavrnitvi njegove prošnje za dodelitev BPP in zavrnitvi tožbe.

Neutemeljen je pritožbeni ugovor o prekoračitvi pristojnosti tožene stranke in sodišča prve stopnje. Tožena stranka ni, kot navaja tožnik, odločila o dopustnosti revizije. Ugotovila je le, da tožnik zahteva revizijo v sporu, v katerem ta ni dovoljena in na tej podlagi pravilno presodila, da tožnik ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP in v okviru svoje pristojnosti odločila o tožnikovi prošnji za dodelitev BPP.

O oprostitvi plačila stroškov postopka odloča sodišče prve stopnje, ki je o tožnikovem predlogu tudi odločilo in tožnika oprostilo plačila sodnih taks.

Ker glede na navedeno uveljavljani pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan, je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.