VSRS Sklep I Upr 3/2003

Za odločanje o tej zadevi je stvarno pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani.

Tožeča stranka je pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani vložila tožbo zoper odločbo Župana Občine V. z dne 17.1.2003. S to je bila zavrnjena njena pritožba zoper 2. točko odločbe Oddelka za premoženjskopravne zadeve Občine V. z dne 19.12.2002, s katero je bilo odločeno, da razliko do polne najemnine subvencionira lastnik stanovanja Mestna občina Ljubljana v naslednjih odstotkih od vrednosti stanovanja: za leto 2002 v višini 0,84%, za leto 2003 v višini 1,25% od 1.1.2004 dalje v višini 1,67%. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani se je s sklepom z dne 5.3.2003 izreklo za stvarno nepristojno in je zadevo po pravnomočnosti tega sklepa odstopilo v reševanje Upravnemu sodišču Republike Slovenije v Ljubljani. V obrazložitvi sklepa je navedlo, da je v tej zadevi sporna obveznost občine, da lastniku stanovanja povrne razliko do polne najemnine, določeno v določbi 7. člena Odloka o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Odlok, Uradni list RS, št.

23/2000). Po navedeni določbi sme lastnik stanovanja, najemnikom, ki so upravičeni do najema socialnega stanovanja po predpisih o socialnem varstvu, zaračunati le stroške investicijskega in tekočega vzdrževanja ter stroške upravljanja iz zavarovanja, razliko do polne najemnine pa mu povrne občina iz sredstev primarne porabe. V obravnavanem primeru je lastnik stanovanja, danega v najem upravičenki do socialnega stanovanja M.T., Mestna občina Ljubljana, kateri je bila po sporni odločbi tudi naložena obveznost plačila razlike do polne vrednosti najemnine. Ker se tožeča stranka ne strinja z naloženo obveznostjo, saj meni, da bi morala razliko do polne najemnine poravnati tožena stranka - Občina Vrhnika, je skladno s pravnim poukom vložila tožbo pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani. Po mnenju tega sodišča ta spor ni spor iz 1. niti iz 2. odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS, Uradni list RS, št. 19/94) in tudi ne spor med nosilcem javnih pooblastil in fizično osebo, ampak gre za upravni spor.

Upravno sodišče z odstopom pristojnosti ni soglašalo. Menilo je, da gre za spor v zvezi s socialnim prejemkom, torej za socialni spor, za odločanje o teh sporih pa je pristojno socialno sodišče.

Za odločanje o tej zadevi je stvarno pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani.

V obravnavanem primeru ni sporna pravica do znižanja neprofitne najemnine, priznana upravičenki do socialnega stanovanja na podlagi določbe 10. odstavka 63. člena Stanovanjskega zakona (SZ, Uradni list RS, št. 18/91-I, 19/I - popravek, 9/94-odločba US, 21/94, 23/96, 24/96-odločba US, 44/96-odločba US in 1/2000), kot zmotno meni upravno sodišče. O tej pravici je bilo odločeno s 1. točko izreka odločbe Oddelka za premoženjskopravne zadeve Občine V. Iz podatkov spisa izhaja, da je predmet spora plačilo razlike do polne najemnine, ki jo je dolžna lastniku stanovanja plačati občina iz sredstev primarne porabe, kot to določa 7. člen Odloka. To pa ni spor o socialnem prejemku.

O sporni obveznosti plačila razlike do polne najemnine je bilo odločeno z 2. točko izreka navedene odločbe. To odločitev je tožeča stranka izpodbijala s pritožbo, o kateri je bilo odločeno z odločbo, ki jo je izdal organ lokalne skupnosti - Župan Občine V. Zoper to določbo je tožeča stranka vložila tožbo. Za odločanje o taki tožbi pa je stvarno pristojno upravno sodišče. To izhaja iz določbe 1. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000), po kateri upravno sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov, ki jih izdajo državni organi, organi lokalnih skupnosti in druge osebe, ki so nosilci javnih pooblastil.

Skladno z navedenimi razlogi je Vrhovno sodišče RS na podlagi 2.

odstavka 10. člena ZUS odločilo o kompetenčnem sporu tako, da je v tej zadevi v skladu s 1. členom ZUS pristojno odločati Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani.