VSRS Sodba U 92/93-4

Tožba se zavrne.

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo carinarnice z dne 18.5.1992, s katero je ta tožeči stranki na podlagi ugotovitev naknadne kontrole uvoženega blaga (na podlagi 272. člena carinskega zakona) naložila plačilo na račun 1 % carinske evidence 3.646,00 SIT in na račun 65 % temeljnega prometnega davka 4.160.000,00 SIT. Tožeča stranka je v pritožbi zoper odločbo carinarnice, uveljavljajoč pritožbeni razlog napačne uporabe materialnega prava glede davčnih stopenj in uporabe 272. člena carinskega zakona, z dopisom Ministrstva za finance Republike Slovenije in dopisom Ministrstva za finance Republike Hrvatske dokazovala, da glede uvoženih cigaret iz Republike Hrvatske v reciprociteti velja režim kot za cigarete izdelane v Republiki Sloveniji in da zato ni nobene pravne podlage za obračun 65 % temeljnega prometnega davka.

V obrazložitvi svoje odločbe tožena stranka navaja, da je v času uvoza cigaret v Republiko Slovenijo veljal zakon o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SFRJ, št. 4/91) in njegov izvedbeni akt pravilnik o uporabi davčnih stopenj in uporabi davčnih olajšav in oprostitev ter o načinu vodenja evidence, obračunavanja in plačevanja davka od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SFRJ, št. 22/91). Za vse uvožene in licenčne cigarete se je plačeval temeljni prometni davek v višini 65 % od davčne osnove, to pa je uvoznikova prodajna cena z vključenim prometnim davkom. Dalje navaja, da carinarnica postopa po predpisih in mnenje Ministrstva za finance Republike Slovenije, dano ... ne daje carinarnici pooblastila za postopanje izven predpisov. Z zapisnikom o naknadni kontroli uvoženega blaga z dne 8.4.1992 so bile ugotovljene nepravilnosti pri prijavi podatkov, zato je prvostopna odločba lahko bila izdana na podlagi 272. člena carinskega zakona (CZ).

Tožeča stranka je zoper tako odločbo 26.1.1993 vložila tožbo, v kateri navaja, da je za uvožene cigarete res veljala 65 % davčna stopnja, vendar je za uvoženo blago iz Republike Hrvatske v tistem času veljal poseben režim, kar izhaja iz odlokov vlade Republike Slovenije. Meni, da je bil tudi 258. člen carinskega zakona (pravilno 272. člen) napačno uporabljen, saj je v carinski deklaraciji prijavila pravilne podatke. Doplačilo temeljnega prometnega davka bi tožena stranka lahko zahtevala le, če bi tožeča stranka v deklaracijo vnesla nižjo prodajno ceno cigaret, ali pa manjšo količino cigaret. V decembru 1991 je tudi ... uvozila cigarete iz Republike Hrvatske in ji je carinarnica obračunala temeljni prometni davek kot za cigarete izdelane v Republiki Sloveniji in ne po stopnji 65 %. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka je 6.4.1993 vložila odgovor na tožbo, v katerem navaja, da se v tožbi navedeni predpisi niso nanašali na plačilo temeljnega prometnega davka. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

V času obravnavanega uvoza cigaret, ki so bile uvožene 10.12.1991, kot izhaja iz carinske deklaracije, se je v Republiki Sloveniji še uporabljal zakon o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SFRJ, št. 4/91 - ZZUDPPS), ki je določal, da se davek od prometa proizvodov plačuje od prometa proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo (4. člen). Davčni zavezanec je pri prometu tobačnih izdelkov proizvajalec oziroma uvoznik tobačnih izdelkov (2. odstavek 11. člena zakona). Davčna osnova za tobačne izdelke - cigarete pa je prodajna cena proizvajalca oziroma uvoznika, v katero je vključen davek od prometa proizvodov (4. odstavek 13. člena zakona). Šteje se, da je promet proizvodov, ki se uvažajo, opravljen takrat, ko nastane obveznost plačila carine in uvoznih dajatev. Carino in uvozne dajatve pa je treba plačati preden se blago dvigne izpod carinskega nadzora (3. odstavek 267. člena carinskega zakona). Po tarifi temeljnega prometnega davka, ki je po določbi 1. odstavka 69. člena zakona o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev sestavni del tega zakona, se za vse vrste uvoznih in licenčnih cigaret plačuje 65 % temeljni prometni davek. Zakon o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev je prenehal veljati z uveljavitvijo zakona o prometnem davku (Uradni list RS, št. 4/92), ki je začel veljati naslednji dan po objavi to je 26.1.1992, uporablja pa se od 1. februarja 1992 dalje. Ni bilo nobene zakonske osnove, da se zakon v času uvoza cigaret ne bi uporabljal. Iz odlokov vlade, ki jih tožeča stranka navaja v tožbi, pa ne izhaja, da je vlada spremenila stopnjo temeljnega prometnega davka. Po mnenju sodišča so carinski organi postopali zakonito, ker so uporabili naveden zakon.

Pravilnosti izračuna temeljnega prometnega davka in 1 % carinske evidence tožeča stranka ne izpodbija.

Ni sprejemljivo stališče tožeče stranke, da tožena stranka ni imela zakonske podlage za naknadni obračun temeljnega prometnega davka, ker da je v deklaraciji prijavila pravilne podatke. Pravno podlago za naknadni obračun temeljnega prometnega davka je tožena stranka imela v določbah člena 270 in tudi člena 272 carinskega zakona, saj vsi podatki v deklaraciji niso bili pravilni, zlasti tudi ne v rubriki 43, 44 in 45, ki se nanašajo na prometni davek.

Na podlagi obrazloženega sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba zakonita, zato je tožbo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih kot neutemeljeno zavrnilo. Zakon o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev, carinski zakon in zakon o upravnih sporih je sodišče smiselno uporabilo kot predpise Republike Slovenije, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).