VSRS Sklep II Ips 663/2006

Revizija se zavrne.

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 12.7.2006 že tretjič podaljšalo pridržanje K. K. na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice za dobo do enega leta. Tako je odločilo sklicujoč se med drugimi na določbe 70. člena v zvezi z 81. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) po tem, ko je ugotovilo, da gre pri pridržancu, ki mu je bila v letu 2002 odvzeta poslovna sposobnost, še vedno za kronično duševno bolezen shizofrenijo paranoidnega tipa z neugodnim potekom predvsem v zadnjih letih - kar je ob naravi same bolezni posledica pridržančevega nesodelovanja pri zdravljenju. Kot razlog za vnovično podaljšanje pridržanja je upoštevalo pridržančevo dosledno odklanjanje terapije (jemanja zdravil), ki mu je zunaj zavoda ni mogoče zagotoviti, zaradi česar bi bilo s prenehanjem pridržanja ogroženo predvsem pridržančevo zdravstveno stanje in s tem zaradi poslabšanja pridržancu povzročena huda škoda, nakazana pa je tudi stopnjevana možnost ogroženosti drugih.

Sodišče druge stopnje je pritožbo pridržančeve odvetnice zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Zoper sklep sodišča druge stopnje je pridržančeva odvetnica vložila revizijo. Kot revizijska razloga uveljavlja bistvene kršitve določb postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Graja obrazložitev sklepov sodišč obeh stopenj, ki je po mnenju odvetnice pridržanca oprta na dejstvo, da bi pridržani ob opustitvi izvajanja odrejene mu terapije lahko postal ogrožujoč za okolico. Slednje ocenjuje kot zgolj predvidevanje zdravnikov psihiatrov, ki nima opore v izvedenih dokazih. Iz izpovedb zdravstvenega osebja namreč izhaja, da se pridržani v zavodu primerno obnaša, je samostojen v vseh aktivnostih, sodeluje v delovni terapiji in ni agresiven. Pri pridržanem je tako po mnenju revidentke očitno prišlo do izboljšanja zdravstvenega stanja in zato ni razlogov, da ne bi mogel bivati, seveda ob ustrezni podpori, izven zavoda. Tudi ob izhodih s pridržanim ni težav in ni nikakršnih izbruhov nasilja. Ker zavodska psihiatrinja uvršča med pridržančeve blodnje tudi njegove patente, bi bilo potrebno angažiranje izvedenca tehnične stroke, ki bi preveril prijave pri patentnem uradu in podal mnenje o tem, ali so izumi resnično bolezenske blodnje. Kot razloga, ki bi upravičeval pridržanje v zavodu zaprtega tipa, tudi ni mogoče upoštevati pridržancu naprtenega očitka nadlegovanja znanih oseb, saj ima tudi sedaj dostop do telefona, s tem početjem pa je prenehal. Predlaga spremembo pravnomočnega sklepa v smeri prenehanja pridržanja.

Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 do 90/2005) je bila v zvezi s 37. členom ZNP revizija vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Revizijske trditve o zgolj predvidevanju zdravnikov psihiatrov glede možnosti pridržančevega ogrožanja drugih v primeru prenehanja pridržanja, ki naj ne bi imelo opore v izvedenih dokazih spričo izpovedb zdravstvenega osebja o pridržančevem obnašanju v zavodu, pomenijo le v postopku z revizijo neupoštevno izpodbijanje dejanskega stanja, ugotovljenega v postopku na prvi in drugi stopnji. Revizije namreč ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Sicer pa v obrazložitvi sklepov sodišč prve in druge stopnje nakazana pridržančeva možnost ogrožanja drugih v primeru prenehanja pridržanja sploh ni odločilen razlog za izpodbijano pravnomočno odločitev. Kot takega sta sodišči prve in druge stopnje materialnopravno pravilno šteli pridržančevo dosledno odklanjanje terapije (jemanja zdravil), ki mu je zunaj zavoda ni mogoče zagotoviti, zaradi česar bi bilo s prenehanjem pridržanja ogroženo predvsem pridržančevo zdravstveno stanje: zaradi njegovega neizogibnega poslabšanja kot posledica opustitve nujne terapije bi bila povzročena huda škoda samemu pridržancu (70. člen ZNP) v obliki njegovega osebnostnega razkroja, za preprečitev katerega sta še vedno nujno potrebna zavodska oskrba in nadzor. S tem v zvezi se ni stanje v ničemer spremenilo, saj pridržanec jemanje predpisanih zdravil izrecno in vztrajno odklanja, izvajanja nujno potrebnih terapevtskih ukrepov zunaj zavoda pa mu po neizpodbojnih dejanskih ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje ni mogoče zagotoviti.

Uveljavljanega revizijskega razloga bistvene kršitve določb (nepravdnega) postopka revidentka ni obrazložila. Revizijske trditve o potrebnosti angažiranja izvedenca tehnične stroke, ki naj bi preveril prijave pri patentnem uradu in podal mnenje o tem, ali so izumi resnično bolezenske blodnje, pomenijo namreč uveljavljanje v postopku z revizijo neupoštevnega razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, razlogi za zavrnitev tega dokaznega predloga pa so vsebovani v sklepih sodišč prve in druge stopnje.

Ker uveljavljan in tudi po uradni dolžnosti upošteven revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan, in ker ostalih revizijskih navedb ni mogoče uvrstiti med upoštevne revizijske razloge glede na zakonsko predviden omejen obseg preizkusa pravnomočne odločbe v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom (371. člen ZPP), je bilo treba revizijo na podlagi določbe 378. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP kot neutemeljeno zavrniti.