VSRS Sklep I R 137/2005
ECLI:SI:VSRS:2005:I.R.137.2005Področje: civilno procesno pravo, dedno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev▾
Jedro povzetek sodišča
Kriteriji za krajevno pristojnost iz 177. člena ZD se uporabljajo sukcesivno, se pravi, uporabi se vsak naslednji, če ni uporaben prejšnji. Na prvem mestu je tako kriterij prebivališča zapustnika v naši državi, torej njegov domicil. Šele če tega ni v naši državi, pridejo v poštev merila po kraju zapuščine oziroma pretežne zapuščine in končno, če te ni v naši državi, se določi pristojnost po odredbi sodišča.
Izrek
Za odločanje v tej zapuščinski zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu.
Obrazložitev
Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu se je s sklepom izreklo za krajevno nepristojno. Ugotovilo je, da spadajo v zapuščino nepremičnine na območju Okrajnega sodišča v Celju. Po pravnomočnosti sklepa je zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Celju, ki pa je predlagalo vrhovnemu sodišču, naj reši spor o pristojnosti. Po prvem odstavku 177. člena Zakona o dedovanju (ZD) je namreč krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je imel zapustnik ob smrti stalno ali začasno prebivališče. Le-to je bilo na območju sodišča, ki se je izreklo za nepristojno.
Predlog je utemeljen.
V Zakonu o dedovanju je v prvem odstavku 177. člena določeno, da je za zapuščinsko obravnavo krajevno pristojno sodišče, na katerega območju je imel zapustnik ob smrti stalno ali začasno prebivališče. To sodišče je zapuščinsko sodišče. V drugem odstavku tega člena je določeno, da če zapustnik ob smrti ni imel ne stalnega niti začasnega prebivališča v naši državi, je krajevno pristojno sodišče, na katerega območju je zapuščina. V tretjem odstavku tega člena je določeno, da če je zapustnikovo premoženje v različnih krajih naše države, je pristojno sodišče, na katerega območju je pretežen del zapuščine. Po četrtem odstavku pa v primeru, da ni nobene zapuščine v naši državi, določi vrhovno sodišče krajevno pristojno sodišče. Glede na vsebino in zaporedje opisanih zakonskih določb, se uporabljajo našteti kriteriji za krajevno pristojnost sukcesivno, se pravi, uporabi se vsak naslednji, če ni uporaben prejšnji. Na prvem mestu je tako kriterij prebivališča zapustnika v naši državi, torej njegov domicil. Šele če tega ni v naši državi, pridejo v poštev merila po kraju zapuščine oziroma pretežne zapuščine in končno, če te ni v naši državi, se določi pristojnost po odredbi sodišča. Potemtakem ne gre za izbirno pristojnost po prebivališču ali po zapuščini, marveč za to, da se pristojnost ravna po zapustnikovem prebivališču v naši državi, in le v primeru, da tega zapustnik nima v njej, pride v poštev kraj zapuščine.
Zapustnik je imel stalno prebivališče na območju slovenjegraškega sodišča. Zato je le-to zapuščinsko sodišče (prvi odstavek 177. člena ZD). Tako je v tem sporu o pristojnosti vrhovno sodišče tudi odločilo.
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 22. 8. 2009Nazaj na vrh ↑