VSRS Sodba II Ips 63/2001

Revizija se zavrne.

Tožnik je s tožbo zahteval ugotovitev, da so nična izvršilna dejanja, opravljena v sklopu izvršilne zadeve opr. št. In 2/94 Okrajnega sodišča v Ljubljani (upnik tožena stranka N. L., dolžnik M. C., prodaja stanovanja št. 8 v tretjem nadstropju stanovanjske hiše T., domik opravljen v korist C. d.o.o.). Razveljavila naj bi se potrdila o pravnomočnosti izvršilnih sklepov, toženi stranki C. d.o.o. pa naj bi bilo naloženo, da izstavi listino, na kateri podlagi se bo na stanovanju lahko vknjižila lastninska pravica na tožnika. Takšen tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje zavrnilo, zavrnilo pa je tudi podrejeni tožbeni zahtevek, s katerim je bila zahtevana razveljavitev omenjenih izvršilnih dejanj. Pritožbo tožeče stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Tožeča stranka vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka, ali pa razveljavitev sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče druge stopnje ni vpogledalo celotnega izvršilnega spisa, zaradi česar izpodbijana sodba nima razlogov glede odločilnih dejstev. Glavna pomanjkljivost v izvršilnem postopku, v katerem je bilo prodano tožnikovo stanovanje, je v tem, da ni bil opravljen popis v dražbenem postopku ponujene nepremičnine, čeprav iz cenitve ing. M. J. sledi, da je na vratih stanovanja opazil ploščico s tožnikovim imenom. Po določbi 8. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih se lastninska pravica sme odvzeti ali omejiti samo pod pogoji, predpisanimi z zakonom v skladu z Ustavo. Ker je bilo prodano na javni dražbi stanovanje, ki je last tožnika, je navedena zakonska določba kršena. Tožnik ne pristane na to, da bi v zameno za svoje stanovanje uveljavljal odškodnino. Spregledano je bilo dejstvo, da v spornem izvršilnem postopku tožnik ni bil stranka, zaradi česar so mu bile onemogočene pravice, kakršne imata upnik in dolžnik. Tožnik s svojo družino še vedno živi v spornem stanovanju.

Tožene stranke na revizijo niso odgovorile, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP, Zakona o pravdnem postopku - 1977).

Revizija ni utemeljena.

Potek osporavanega izvršilnega postopka je v izpodbijani sodbi zanesljivo ugotovljen. Sodišče prve stopnje je namreč zbralo vsa potrebna dejstva, ki ta izvršilni postopek opredeljujejo, do njih zavzelo obrazloženo stališče, sodišče druge stopnje pa se je v izpodbijani sodbi z razlogi sodbe sodišča prve stopnje v celoti strinjalo. Sicer pa revizija v nadaljevanju niza podatke iz izvršilnega postopka, ki so bili v sodbah nižjih sodišč zbrani in upoštevani. Tako niti sodbi sodišča prve stopnje niti sodbi sodišča druge stopnje ni mogoče očitati, da ne vsebujeta razlogov o odločilnih dejstvih (bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP).

Z razlogi izpodbijane sodbe pa se je mogoče v celoti strinjati tudi s stališča pravne presoje. Tretje tožena stranka je lastninsko pravico na spornem stanovanju pridobila na originaren način, z domikom, torej z odločbo državnega organa (drugi odstavek 20. člena ZTLR), kar pomeni, da določba 8. člena ZTLR ni kršena. Tožnikova lastninska pravica je res v nasprotju z lastninsko pravico tretje tožene stranke, vendar pa je navedeni antagonizem izpodbijana sodba pravno pravilno rešila tako, da je kot odločujoče dejstvo izpostavila pravnomočno sodno odločbo, izdano v izvršilnem postopku. Le v Zakonu o izvršilnem postopku predvidena pravna sredstva, ki jih je mogoče vlagati do konca izvršilnega postopka, lahko izpodbijejo med izvršbo izdane sodne odločbe. Med izrednimi pravnimi sredstvi pa niti Zakon o izvršilnem postopku, niti drug veljaven predpis, ne pozna tožbe na ugotovitev ničnosti sodne odločbe ali tožbe na njeno razveljavitev. Revizijsko sodišče se zato strinja z razlogi izpodbijane sodbe, da "potek in pravilnost postopka izvršilnega sodišča ne more in ne sme biti predmet preizkusa v tej zadevi". Eventualni tožnikov odškodninski zahtevek pa je lahko le predmet posebne pravde.

Izpodbijani sodbi torej ni mogoče očitati v reviziji zatrjevanih nepravilnosti, niti tistih napak, na katere je revizijsko sodišče po določbi 386. člena ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti.

Neutemeljeno revizijo je bilo treba zavrniti (393. člen ZPP).