VSRS Sodba III Ips 31/2004

1. Revizija se zavrne.

2. Revident sam krije stroške revizije.

1Okrožno sodišče na Ptuju (sodišče prve stopnje) je zavrnilo zahtevek tožeče stranke na ugotovitev neveljavnosti pogodbe in vpisa lastninske pravice, vzpostavitev prejšnjega lastninskega stanja ter sklenitev pogodbe. Posledično ji je naložilo, da toženi stranki povrne 273.000,00 SIT stroškov pravdnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6.5.2002 do plačila.

2Višje sodišče v Mariboru (sodišče druge stopnje) je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3Tožeča stranka je proti sodbi sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni in pritožbi ugodi, podredno pa, da razveljavi sodbi sodišč druge in prve stopnje ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, vendar je nanjo odgovorila le prva toženka.

5Revizija ni utemeljena.

6Revident je v prvi vrsti uveljavljal bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Trdil je, da je sodišče druge stopnje s tem, ko je navedbo o izostanku parcele št. 1307 iz poziva za zbiranje ponudb v Ptujskem tedniku označilo za pritožbeno novoto, bistveno kršilo določbo 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP; Uradni list Republike Slovenije, št. 26/99, št. 94/2002 in št. 2/2004, ter odločbe US RS, opr. št. U-I-255/99-28 z dne 5.6.2003, opr. št. U-I-144/03-9 z dne 23.6.2005 in opr. št. Up-258/03-14 z dne 22.9.2005). Vendar takemu stališču ni mogoče pritrditi. Zmotna opredelitev pritožbene navedbe kot pritožbene novote je namreč le relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka na drugi stopnji (2. točka prvega odstavka 370. člena v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP). Gre za to, da je sodišče druge stopnje nepravilno uporabilo določbo prvega odstavka 286. člena ZPP in navedbo, ki jo je revident podal pravočasno (do konca prvega naroka), označilo za novoto. Vendar pa to ni vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Tako sodišče prve kot tudi sodišče druge stopnje namreč ugotavljata le pravno pomembna, torej odločilna, dejstva (285. člen ZPP; prvi odstavek 360. člena ZPP). Kljub trditvi revidenta, da je bila parcela št. 1307 izpuščena iz poziva za zbiranje ponudb, objavljenega v Ptujskem dnevniku, pa zatrjevano dejstvo ni odločilno, saj je bil pravilno sestavljen poziv objavljen tudi v časopisu Večer in razglašen na oglasni deski sodišča (drugi odstavek 154. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, v nadaljevanju ZPPSL; Uradni list Republike Slovenije, št. 67/93, 39/97 in 52/99).

7Sodbi sodišča druge stopnje je revident očital tudi, da ne vsebuje obrazložitve, "zakaj razlogi tožeče stranke za pritožbeno novoto niso upoštevni". S tem je uveljavljal bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče druge stopnje je namreč ugotovilo, da so navedbe o pomanjkljivosti prodajnega postopka zaradi nepopolne ponudbe pritožbene novote. Vendar pa je njihovo neupoštevanje utemeljilo s tem, da "razlogi, s katerimi se opravičuje novota, niso upoštevni", in da "ne gre za nezakrivljeno ravnanje tožeče stranke, ki je imela možnost, da oboje pravočasno uveljavlja in izkaže". Takšna obrazložitev omogoča preizkus izpodbijane sodbe s strani revizijskega sodišča in zadošča standardu iz prvega odstavka 360. člena ZPP. Sicer pa revident ni navedel posledic zatrjevane kršitve; ni namreč pojasnil, kako naj bi zatrjevana kršitev (lahko) vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve. Ob tako pomanjkljivi trditveni podlagi pa natančnejša obrazložitev niti ni bila mogoča, zaradi česar zatrjevana kršitev ni podana.

8Neveljavne pogodbe so (sklenjene) pogodbe, pri katerih niso izpolnjene vse predpostavke za njihovo veljavnost. Sem spadajo nične (103. do 110. člen takrat veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih - v nadaljevanju ZOR; Uradni list SFRJ, št. 29/78, 39/85 in 57/89) ter izpodbojne pogodbe (111. do 117. člen ZOR). Medtem ko na ničnost pazi sodišče po uradni dolžnosti in se nanjo lahko sklicuje vsaka zainteresirana oseba (109. člen ZOR), pa lahko pogodbo izpodbija le zainteresirana oseba (prvi odstavek 112. člena ZOR), v določenem roku (117. člen ZOR). Posledično so tudi zahtevki v tožbah različni:

ugotovitveni zahtevek v primeru ničnosti (181. člen ZPP) in oblikovalni zahtevek v primeru izpodbojnosti pogodbe.

9Revident je vložil tožbo na "ugotovitev neveljavnosti pogodbe, neveljavnosti vpisa lastninske pravice, vzpostavitev prejšnjega lastninskega stanja in sklenitve pogodbe". Tako je postavil tudi zahtevek na "ugotovitev neveljavnosti pogodbe". Zahteval je, da se ugotovi, da je prodajna pogodba, sklenjena med pravdnima strankama, neveljavna. Vendar pa mora zahtevek na "ugotovitev neveljavnosti pogodbe" temeljiti na ničnostnih razlogih (prvi odstavek 103. člena ZOR). Kakršnakoli drugačna podlaga zahtevka vodi do njegove nesklepčnosti.

10Sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov (2. člen ZPP). Na ničnost sicer pazi po uradni dolžnosti, vendar je pri tem vezano na postavljeni zahtevek in trditve pravdne stranke. Ugotovitev ničnosti pogodbe je odvisna od dejstev, vendar pa sodišče po uradni dolžnosti ugotavlja le tista, ki so mu znana in vsebinsko opredeljujejo ničnost (glej sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. II Ips 626/2001 z dne 19.9.2002). Takih dejstev sodišči nižjih stopenj nista ugotovili, medtem ko revident ni navedel (drugih) pravno pomembnih dejstev, ki bi utemeljevala ničnost pogodbe in s tem postavljeni ugotovitveni zahtevek.

11Revident tudi ni postavil oblikovalnega tožbenega zahtevka na izpodbojnost pogodbe. Gre za zahtevek, s katerim tožeča stranka stranka zahteva spremembo (preoblikovanje) določenega pravnega razmerja, konkretno, da se prodajna pogodba razveljavi. Podal je le ugotovitveni zahtevek (da se ugotovi neveljavnost pogodbe), ne pa tudi oblikovalnega (da se izpodbijana pogodba razveljavi). Zato postavljenemu (ugotovitvenemu) zahtevku ni mogoče ugoditi.

12Glede na navedeno revizijski razlogi o nepravilni uporabi materialnega niso relevantni. Odločitev nižjih sodišč je materialnopravno pravilna, vendar iz drugih razlogov. Revident namreč ni vložil tožbe z razveljavitvenim zahtevkom, po drugi strani pa tudi ni podal trditev glede ničnostnih razlogov. Zato je odločitev sodišč nižjih stopenj o zavrnitvi tožbe pravilna.

13Ne glede na to, da se mu ni bilo treba ukvarjati z ostalimi materialnopravnimi razlogi, pa revizijsko sodišče pojasnjuje, da soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da naj bi bila pogodba o prodaji nepremičnine sklenjena s ponudnikovim prejemom pisne izjave o izbiri. K takemu zaključku napotujejo določbe ZOR. Pogodba o prodaji je bila namreč sklenjena v trenutku, ko je ponudnik (drugi toženec) prejel pisno izjavo prvega toženca, da ponudbo sprejema (prvi odstavek 31. člena ZOR in prvi odstavek 39. člena ZOR). Zahtevi po obliki (pisnosti; 455. člen ZOR) pa je bilo zadoščeno s tem, da sta bili tako ponudba kot tudi izjava o sprejemu ponudbe pisni (38. člen ZOR in tretji odstavek 72. člena ZOR).

14Vrhovno sodišče je s tem odgovorilo na revizijske navedbe odločilnega pomena ter se opredelilo do nosilnih in argumentiranih pravnih naziranj revidenta. Ker razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani, podani pa tudi niso razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnost, je revizijo v skladu s 378. členom ZPP kot neutemeljeno zavrnilo (1. točka izreka). Posledično revident sam krije svoje stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP; 2. točka izreka).