VSRS Sklep VIII Ips 39/2019

I. Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je razveljavilo odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 23. 12. 2016 in tožniku priznalo pravice iz delovnega razmerja do 16. 3. 2018. S tem datumom je sodno razvezalo pogodbo o zaposlitvi in mu priznalo denarno povračilo v višini devetih plač. Toženki je naložilo povrniti tožnikove stroške postopka.

2Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3Vrhovno sodišče je s s sklepom VIII DoR 1/2019 z dne 6. 2. 2019 na predlog toženke dopustilo revizijo glede vprašanj, ali je pisno opozorilo dovolj konkretizirano, da omogoča tožniku obrambo in ali je bila tožniku kršena pravica do zagovora, ker je delodajalec štel njegov pisni zagovor za prepoznega.

4Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila revizijo. Navaja, da je bila tožnikova kršitev z dne 12. 10. 2016, ki je bila predmet opozorila z dne 18. 12. 2016, istovrstna glede na kršitve, ki jih je že pred tem zagrešil in glede na kršitev, očitano v sami odpovedi. Tožnik je na to pisno opozorilo laično odgovoril, kar dokazuje, da je bil očitek v opozorilu dovolj konkretiziran. Opozorilo je bilo zadosti konkretno, k njemu je bila priložena tudi fotografija očitane kršitve. Enako velja za kršitev, očitano v pisnem opozorilu z dne 6. 9. 2016. V zvezi z zagovorom navaja, da je želel tožnik na dan predvidenega zagovora doseči prestavitev termina zagovora, ni pa obenem sporočil, da bo zagovor podal pisno po elektronski poti po pooblaščencu. Tega zagovora toženka ni upoštevala, saj je bila z njim seznanjena prepozno - po predvidenem terminu zagovora.

5Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril.

6Revizija je utemeljena.

7Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (371. člen ZPP).

8Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 23. 12. 2016 na podlagi dveh nosilnih razlogov, in sicer ker so bili očitki kršitve v pisnem opozorilu pred podajo odpovedi premalo konkretizirani, in ker toženka ni upoštevala zagovora, ki ga je tožnik poslal po elektronski poti preko pooblaščenca. Sodišče druge stopnje je tako presojo sodišča prve stopnje po pritožbi toženke potrdilo.

Konkretiziranost pisnega opozorila

9Po določbi prvega odstavka 85. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS št. 21/2013 in naslednji) mora delodajalec pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v šestih mesecih od nastanka kršitve pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v enem letu od prejema pisnega opozorila, razen če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti drugače določeno, vendar ne dalj kot v dveh letih. Pisno opozorilo se lahko pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.

10Toženka je tožniku podala dne 6. 9. 2016 pisno opozorilo pred redno odpovedjo iz krivdnega razloga v obliki obrazca, v katerem je očitano kršitev poimenovala "neupoštevanje delovnih navodil", kot datum kršitve navedla avgust, september 2016 in kot kraj kršitve navedla PE Celje. Opis kršitve se glasi:

"Delavec A. A. je s strani direktorice B. d.o.o., C. C., in vodje PE Ljubljana, ge. D. D. večkrat prejel navodila za delo in bil obveščen o dejstvu, da je arhiv na lokaciji ..., strogo varovan prostor, kar pomeni, da morajo biti vhodna vrata v stavbo vedno zaprta, delavec pa mora biti prisoten na delovnem mestu. Delavec je bil v roku enega meseca od prvega nastanka kršitve večkrat ustno opozorjen zaradi kršitve pravila o strogem zapiranju vhodnih vrat. Kljub jasnim in večkratnim navodilom direktorice in kljub večkratnim opozorilom, le-ta niso bila upoštevana.

Direktorica zaradi zgoraj navedenega izdaja pisni opomin delavcu. Opomin se izdaja s prilogami, in sicer: 1) Fotografija z dne 6. 9. 2016; 12:20 ura, 2) Fotografija z dne 1. 9. 2016, 12:39 ura, 3) Fotografija z dne 23. 8. 2016, 9:37 ura."

11V drugem opozorilu z dne 18. 10. 2016 je toženka očitano kršitev tudi poimenovala "neupoštevanje delovnih navodil", kot kraj kršitve je navedla PE Ljubljana, kot datum kršitve pa 12. 10. 2016 ob 12:32 uri. Opisu kršitve se glasi:

"Delavec A. A. je s strani direktorice B. d.o.o., C. C., in vodje PE Ljubljana, ga. E. E., večkrat prejel navodila za delo in bil obveščen o dejstvu, da je arhiv na lokaciji ..., strogo varovan prostor in da poslujemo s podatki (urejamo), ki vsebujejo osebne podatke, kar pomeni, da morajo biti dokumenti vedno v kontroliranem prostoru in da je do njih onemogočen direktni dostop tretjih oseb (dokumenti se morajo nahajati znotraj delovišča), torej dokumenti ne smejo biti nenadzorovano puščeni/odloženi niti na mizah, niti kje drugje, saj jih je potrebno v primeru odsotnosti iz delovnega mesta pospraviti na mesto, ki je pod ključem. Ob odhodu delavca, morajo biti dokumenti prepeljani v zgornje nadstropje. Delavec je bil v mesecu oktobru od prvega nastanka kršitve večkrat ustno opozorjen zaradi kršitve pravila o ravnanju z dokumenti in delovnih navodil. Kljub jasnim in večkratnim navodilom direktorice in kljub večkratnim opozorilom, le-ta niso bila upoštevana.

Direktorica zaradi zgoraj navedenega izdaja pisni opomin delavcu. Opomin se izdaja s prilogami, in sicer: 1) Fotografija z dne 12. 10. 2016, 11:32 ura."

12Toženka glede na navedena opisa s priloženimi fotografijami, ki so smiselno ustrezale pisnemu opisu, utemeljeno uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava glede presoje o nezadostni konkretiziranosti. Najprej je treba poudariti, da je trditvena podlaga spora osnovna meja, ki se je mora držati sodišče pri ugotavljanju pravno relevantnega dejanskega stanja. Če neko dejstvo ni dejansko in pravno problematizirano s strani strank, potem ga sodišče posebej ne ugotavlja. V obravnavani zadevi nejasnost oziroma nedoločnost dejanskih okoliščin očitanih kršitev s strani tožnika ni bila izpostavljena. Iz tožnikovih navedb tudi ni izhajalo, da se ni mogel braniti pred očitki, ker naj bi bili ti premalo konkretizirani. Sodišče prve stopnje je torej brez ustrezne trditvene podlage presodilo, da so opisi kršitev iz pisnih opozoril premalo konkretizirani. Tudi če bi imelo trditveno podlago, pa besedilo opozoril s priloženimi fotografijami ne utemeljuje zaključka o pavšalnosti očitkov, ki bi tožniku onemogočala obrambo. Celoten opis zatrjevanih kršitev pogodbenih obveznosti v obeh pisnih opozorilih povsem konkretno določa kraj, čas in način očitane kršitve. Tožnik je na opozorila podal celo ugovore, kar pomeni, da je vedel, kaj se mu očita. Zato bi jih moralo sodišče prve stopnje presojati po vsebini glede na pravdne trditve strank ter dokazne predloge s tem v zvezi.

Pravica do zagovora pred odpovedjo

13V skladu z določbo drugega odstavka 85. člena ZDR-1 mora delodajalec pred redno odpovedjo iz razloga nesposobnosti ali krivdnega razloga in pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami oziroma z očitanim razlogom nesposobnosti in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. Pisna seznanitev se lahko opravi tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.

14Toženka je tožnika pred odpovedjo dne 9. 12. 2016 seznanila s pisno obdolžitvijo s priporočeno pošto, na službeni elektronski naslov in s SMS sporočilom na njegovo mobilno številko ter ga obenem povabila na zagovor, ki bo 22. 12. 2016 ob 9:30 uri na sedežu PE Ljubljana. Tožnik je na dan predvidenega zagovora ob 7:11 poslal elektronsko sporočilo, v katerem se je zaradi hudega zobobola opravičil in prosil za sporočilo o novem datumu zagovora. Ob 9:16 uri je tožnikov pooblaščenec po elektronski pošti toženki poslal pisni zagovor. Direktorica toženke je medtem s tožnikovim nadrejenim E. E. in odvetnikom čakala na tožnikov prihod. Po 15 minutnem čakanju so zaključili, da tožnik ni opravičil izostanka z zagovora, ker tega ni dokazal z listino, in o tem na posebnem obrazcu izdelali zapisnik o neuspelem zagovoru. Ko se je direktorica ob 9:55 vrnila v svojo pisarno, je videla elektronsko sporočilo pooblaščenca s pisnim zagovorom. Ker ga je prejela po tem, ko je potekel čas, ki je bil določen za zagovor, je direktorica štela, da se je tožnik odpovedal pravici do zagovora (ker je bil v vabilu opozorjen, da se bo štelo, da se zagovoru odpoveduje, če morebitnega izostanka ne bo ustrezno opravičil). Sodišči nižjih stopenj sta na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja presodili, da je bil zagovor pravočasen in zato kršena določba drugega odstavka 85. člena ZDR-1 ter posledično izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita tudi iz tega razloga.

15Takšna materialnopravna presoja je zmotna. Res je sicer, da je tožnik poslal pisni zagovor, preden je bila podana odpoved (ta je bila s strani direktorice podana naslednji dan), kar pomeni, da ni bil podan prepozno. Res je tudi, da je toženka zaradi tako pozno podanega zagovora zmotno sklepala, da se je tožnik zagovoru odpovedal. Vse to pa ne zadošča za zaključek, da mu zagovora ni omogočila oziroma da je kršila njegovo pravico do zagovora. V obravnavanem primeru je toženka tožniku omogočila zagovor in to možnost je tožnik tudi izkoristil. Toženka bi dejansko lahko po vsebini obravnavala tožnikov pisni zagovor, ker je odpoved podala šele naslednji dan. Kljub temu pa zmotno vsebinsko neupoštevanje zagovora v konkretnih okoliščinah ne more imeti za posledico nezakonitosti odpovedi. Bistvo določbe drugega odstavka 85. člena ZDR-1 je v tem, da se delavca pisno seznani z očitanimi kršitvami in se mu omogoči zagovor. Pravica do zagovora je namenjena obrambi delavca oziroma njegovi opredelitvi do očitanih kršitev. Delodajalcu pa je prepuščeno, ali bo upošteval razloge, ki jih v zagovoru ponudi delavec. To pomeni, da delodajalec nase prevzame tveganje, če ne upošteva razlogov, ki jih v zagovoru navede delavec. Posebne pravne posledice ga ne morejo zadeti samo zato, ker razlogov iz zagovora ni upošteval ali če je zavrnil njihovo vsebinsko obravnavo. Zadenejo ga "le" posledice zmote o obstoju kršitve (ki je ob upoštevanju zagovora morebiti ne bi bilo) in s tem nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, o čemer v končni fazi odloča sodišče. Presoja in obseg presoje sodišča o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni drugačna, če se delodajalec v odpovedi izrečno in natančno opredeli do vsebine zagovora in ga zavrne, če ga vsebinsko le splošno zavrne, ali če ga (sicer napačno) šteje kot prepoznega. Zato v okoliščinah konkretnega primera zgolj dejstvo, da je direktorica po tem, ko se je z vsebino zagovora seznanila, pa zmotno menila, da je prepozen in da ga vsebinsko ni obravnavala, ne pomeni nezakonite odpovedi.

16Glede na navedeno je revizijski očitek o zmotni uporabi materialnega prava utemeljen. Vrhovno sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 380. člena reviziji ugodilo, razveljavilo sodbi sodišč druge in prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku se bo moralo sodišče do očitanih kršitev iz dovolj konkretiziranih opozoril in odpovedi pogodbe o zaposlitvi vsebinsko opredeliti.

17Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).