UPRS Sklep I U 1207/2023-33

Pritožba se zavrže.

1Tožnik je 2. 10. 2025 vložil pritožbo zoper uvodoma navedeno sodbo, s katero je sodišče zavrnilo njegovo tožbo. Tožnik v pritožbi med drugi navaja, da je predhodno vprašanje višine dolga ostalo nerešeno, zato je pritožba dopustna. Sodišču v bistvenem očita, da ni zaslišalo tožnika ter, da ni ugotovilo dejanskega in pravnega stanja, ampak je zgolj povzelo navedbe toženke.

2Pritožba ni dovoljena.

3Sodišče je tožnika v pravnem pouku izpodbijane sodbe poučilo o tem, da zoper sodbo pritožba ni dovoljena, pri čemer se je sklicevalo na prvi odstavek 73. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Iz citiranega zakonskega določila izhaja, da je zoper sodbo, ki jo izda upravno sodišče, dovoljena pritožba, če je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka, ter je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt ali če je sodišče odločilo na podlagi 66. člena tega zakona.

4Sodišče z izpodbijano sodbo ni samo ugotovilo drugačnega dejanskega stanja, kot ga je ugotovila toženka, in ni spremenilo izpodbijanega akta, niti ni odločilo na podlagi 66. člena ZUS-1, zato je tožnikova pritožba nedovoljena (četrti odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Zato je sodišče vloženo pritožbo na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrglo.