VSRS Sklep II DoR 138/2025

Postopek se prekine do odločitve Sodišča Evropske unije o predlogu za sprejem predhodne odločbe o razlagi členov 6(1) in 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah v zadevi II Ips 14/2025.

1Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sta pogodba o dolgoročnem potrošniškem kreditu z valutno klavzulo št. LJ01 400072020 z dne 8. 12. 2006 ter notarski zapis št. SV 2463/06 z dne 15. 12. 2006 nična (točka 2.I. izreka). Ugotovilo je neveljavnost vknjižbe hipoteke ter odredilo njen izbris iz zemljiške knjige (točka 2.II. izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek za plačilo 121.216,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka 2.III. izreka).

2Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in v izpodbijanem delu (točkah 2.I. in 2. II. Izreka) sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Pritožbi tožečih strank pa je ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v toči 2.III. izreka spremenilo tako, da je ugodilo tožbenemu zahtevku v delu, ki se nanaša na glavnico - toženki je naložilo plačilo 121.216,56 EUR, glede plačila zakonskih zamudnih obresti od posameznih zneskov glavnice in glede pravdnih stroškov pa je prvostopenjsko sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3Toženka je dne 2. 4. 2025 na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije, med drugim zaradi vprašanj: "Ali razlaga pravil o vračanju v posledici ničnih pogodb, ki upošteva stališča iz sodbe C-520/21 z dne 15. 6. 2023, predstavlja contra legem razlago nacionalnega prava? Ali je sodišče druge stopnje pravilno odločilo o kondikcijskem zahtevku tožečih strank, ko je presodilo, da tožena stranka ni upravičena do obogatitvenih obresti niti do revaloriziranega zneska glavnice?"

4Postopek se prekine.

5Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 14/2025 na podlagi tretjega odstavka v povezavi s točko (b) prvega odstavka 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije ter na podlagi 113.a člena Zakona o sodiščih s sklepom z 21. 5. 2025 prekinilo postopek in na Sodišče Evropske unije (v nadaljevanju Sodišče EU) naslovilo vprašanje glede razlage členov 6(1) in 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah. Postavljeno vprašanje se glasi: "Ali je v nasprotju s členoma 6(1) in 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah sodna razlaga nacionalnega prava, po kateri lahko sodišče pri odločanju o kondikcijskem zahtevku potrošnika v zvezi z vzajemno izpolnjeno nično pogodbo o hipotekarnem kreditu v tuji valuti, v primeru, ko banka glede pomanjkljivih pojasnil o valutnem tveganju ni ravnala nepošteno v subjektivnem smislu in pogodba ne nasprotuje temeljnim moralnim načelom, banki naloži, da mora potrošniku vrniti razliko med seštevkom plačanih obrokov kredita v evrski vrednosti na dan plačila posameznega obroka ter zneskom kredita v evrski vrednosti na dan nakazila na račun potrošnika, zmanjšano za ustrezno nadomestilo za uporabo posojenega kapitala?”

6V obravnavanem primeru je odločitev o reviziji odvisna od rešitve istega vprašanja glede razlage prava Evropske unije, kot ga je Vrhovno sodišče že zastavilo Sodišču EU v zadevi II Ips 14/2025. Gre torej za enako procesno situacijo kot v zadevi II Ips 14/2025, zato je Vrhovno sodišče na podlagi 113.a člena Zakona o sodiščih prekinilo tudi postopek v obravnavani zadevi. Pri tem je Vrhovno sodišče ravnalo smiselno enako, kakor velja v postopku z zahtevo za presojo ustavnosti (drugi odstavek 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču).

7Postopek se bo nadaljeval po odločitvi Sodišča EU o predlogu za sprejem predhodne odločbe v zadevi II Ips 14/2025.

8Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).