VSRS Sklep I Up 233/2025

Pritožba se zavrže.

1Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijanim sklepom kot nedovoljeno zavrglo tožničino pritožbo, ki jo je ta vložila zoper sklep Upravnega sodišča I U 530/2025-5(k) z dne 12. 9. 2025. Ugotovilo je namreč, da je tožnica pritožbo vložila sama, v njej pa ni izkazala in tudi ne zatrjevala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Poleg tega je Upravno sodišče pri upravljavcu uradne evidence opravljanja pravniških državnih izpitov, Ministrstvu za pravosodje, preverilo, ali ima tožnica opravljen pravniški državni izpit, in ugotovilo, da tožnica ni evidentirana v evidenci oseb z opravljenim pravniškim državnim izpitom.

2Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) je zoper ta sklep vložila pritožbo.

3Pritožba ni dovoljena.

4Po določbi tretjega odstavka 1. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) se v postopkih odločanja glede plačil sodnih taks po ZST-1 smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, razen če ZST-1 ne določa drugače. V tem primeru se tako uporabljajo določbe Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), glede vprašanj, ki niso urejena z ZUS-1, pa določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP; prvi odstavek 22. člena ZUS-1).

5Po določbi druge povedi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 pa lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja v postopku samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V skladu s to določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju Vrhovno sodišče) pogoj obveznega zastopanja po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.¹

6S tem pogojem in posledicami njegove neizpolnitve, to je zavrženjem pritožbe, je bila pritožnica seznanjena že v pravnem pouku sklepa I U 530/2025-5(k) z dne 12. 9. 2025 kot tudi v pravnem pouku zdaj izpodbijanega sklepa. Kljub temu pa je pritožbo zoper izpodbijani sklep vložila sama, pri tem pa ni ne zatrjevala ne izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Poleg tega iz izpodbijanega sklepa² in sodnega spisa v predmetni zadevi izhaja, da je Upravno sodišče pri upravljavcu uradne evidence opravljanja pravniških državnih izpitov, Ministrstvu za pravosodje, preverilo, ali ima pritožnica opravljen pravniški državni izpit, in ugotovilo, da ga nima. Vrhovno sodišče je zato glede na navedeno ni pozivalo, naj izkaže izpolnjevanje zahtevanega pogoja iz druge povedi drugega odstavka 22. člena ZUS-1.

7Kolikor pritožnica s svojimi navedbami nasprotuje predstavljeni zakonski ureditvi, pa Vrhovno sodišče pojasnjuje, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 že presodilo, da sporni zakonski pogoj iz druge povedi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 v delu, ki se nanaša na pritožbo, ni v neskladju z Ustavo Republike Slovenije.

8Ker je torej pritožbo vložila oseba, ki zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti te pravice nima, pritožba ni dovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP), zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo (prvi odstavek 343. člena ZPP).

¹ Glej na primer sklepe Vrhovnega sodišča I Up 67/2025 z dne 17. 4. 2025, I Up 96/2025 z dne 19. 5. 2025, I Up 118/2025 z dne 20. 6. 2025, I Up 141/2025 z dne 22. 7. 2025, I Up 149/2025 z dne 6. 8. 2025, I Up 148/2025 z dne 18. 8. 2025, I Up 159/2025 z dne 19. 9. 2025 in I Up 181/2025 z dne 24. 10. 2025.
² Glej 5. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa.