VSL Sklep II Kp 24363/2017

Pritožbi zagovornice mladoletnika A. A. se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

1Okrožno sodišče v Novem mestu je z izpodbijanim sklepom mladoletniku A. A. izreklo vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva z navodilom, da se osebno opraviči oškodovancu B. B. Odločilo je, da stroški postopka bremenijo proračun.

2Zoper sklep se je pritožila zagovornica mladoletnika A. A. zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagala je, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da mladoletnemu A. A. ne izreče vzgojnega ukrepa nadzorstva organa socialnega varstva z navodilom, da se osebno opraviči oškodovancu B. B., oziroma, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3Pritožba je utemeljena.

4Pritožba neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 479. členom ZKP, ko navaja, da sodišče prve stopnje na sejo senata ni povabilo staršev mladoletnika ter organa socialnega varstva. Pritožbeno sodišče opozarja, da so v drugem odstavku 479. člena ZKP navedene osebe, ki morajo biti povabljene na glavno obravnavo.¹ V predmetni zadevi pa sodnica za mladoletnike ni razpisala glavne obravnave, temveč sejo senata. V skladu s petim odstavkom 478. člena ZKP se o seji senata obvestijo državni tožilec, zagovornik in predstavnik organa socialnega varstva, ki so lahko na njej navzoči; če je potrebno, pa tudi mladoletnik in njegovi starši oziroma skrbnik. Po slednji zakonski dikciji se naštetih procesnih subjektov ne vabi na sejo senata za mladoletnike, temveč se jih o seji le obvesti. V nasprotju z vabilom se procesni udeleženec prejetemu obvestilu ni dolžan odzvati. Senat sme opraviti sejo brez navzočnosti državnega tožilca, staršev mladoletnika in predstavnika organa socialnega varstva samo, če so bili o seji obveščeni.² O seji senata je bil v nasprotju s petim odstavkom 478. člena ZKP obveščen le državni tožilec (kot izhaja iz list. št. 73), ne pa tudi organ socialnega varstva, mladoletnik³ in njegovi starši, vendar pa pritožnica v tem delu s pritožbo ne more uspeti, saj ne zatrjuje in ne obrazloži, kako je ta kršitev vplivala ali mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sklepa. V kolikor namreč pritožnica uveljavlja pritožbeni razlog iz drugega odstavka 371. člena ZKP (t. i. relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka), mora poleg navedbe in obrazložitve konkretne kršitve, ki naj bi jo zagrešilo sodišče prve stopnje, tudi zatrjevati in konkretno navesti, kako je ta kršitev vplivala ali mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sklepa.

5Pritožba pa utemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP v zvezi s 478. členom ZKP, ko navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje razpisati glavno obravnavo ter na njej neposredno izvesti dokaze. Pritrditi je pritožbenim očitkom, da bi moralo sodišče prve stopnje na glavni obravnavi neposredno izvesti (tudi) dokaz z zaslišanjem priče C. C.

6V skladu s prvim odstavkom 478. člena ZKP sodnik za mladoletnike razpiše sejo senata ali glavno obravnavo, ko prejme predlog državnega tožilca, kakor tudi v primeru, če teče postopek proti mladoletniku brez predloga državnega tožilca. Sodnik za mladoletnike se mora z zadevo še pred razpisom zelo podrobno seznaniti, da se lahko pravilno odloči, ali je treba razpisati sejo senata ali glavno obravnavo. Za odločitev o tem namreč ni pomembna samo okoliščina, ali je v predlogu predlagano kaznovanje mladoletnika ali izrek vzgojnega ukrepa, temveč mora sodnik za mladoletnike vnaprej oceniti, katera kazenska sankcija pride v konkretni zadevi najverjetneje v poštev - kazen oziroma zavodski vzgojni ukrep, ki ju je mogoče izreči samo po opravljeni glavni obravnavi ali pa nezavodski vzgojni ukrep, ki ga je mogoče izreči na seji (tretji odstavek 478. člena ZKP). Ker se na seji senata dokazi ne izvajajo neposredno, se mora glavna obravnava razpisati tudi, če pride v poštev nezavodski vzgojni ukrep, gre pa za zapleteno dejansko stanje, ki ga bo treba razčiščevati z zasliševanjem mladoletnika, prič ali izvedencev.⁴

7V predmetni zadevi je mladoletni A. A. v pripravljalnem postopku zanikal storitev očitanega kaznivega dejanja ter se zagovarjal, da je oškodovanec napadel njega. V pripravljalnem postopku so bile zaslišane priče B. B., D. D., E. E. in F. F. Okrožno državno tožilstvo je v predlogu za izrek vzgojnega ukrepa podalo dokazne predloge za zaslišanje prič, in sicer B. B., D. D., G. G. in C. C.⁵ Sodišče prve stopnje ni razpisalo glavne obravnave, na kateri bi neposredno izvedlo predlagane dokaze, temveč je odločilo na seji senata, razlogov za zavrnitev dokaznih predlogov pa ni navedlo in obrazložilo.

8V zvezi s slednjim pritožba pravilno opozarja, da je predlagana priča C. C. (mladoletnikova mati), ki v pripravljalnem postopku ni bila zaslišana, dogodek opazovala od blizu⁶, poleg tega pa naj bi dogodek opisovala povsem drugače⁷ kot priče, na izpovedbah katerih temelji dokazni zaključek sodišča prve stopnje (gre torej za ključen razbremenilni dokaz, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju sklepa), kljub temu pa sodišče prve stopnje ni izvedlo njenega zaslišanja na glavni obravnavi, temveč je odločilo na seji senata.

9Mladoletnik je v svojem zagovoru povedal, da se dogodka ne spominja ter se skliceval na izjavo, ki jo je dal policistom dne 13. 2. 2017, ko je navedel, da je o dogodku že vse povedal njegov oče H. H. (list. št. 25-27). Dodal je še, da je sosed njega napadel, ko se je z družinskimi člani nahajal pred hišo. Tudi iz uradnega zaznamka o izjavi osumljenca H. H. z dne 13. 2. 2017 (list. št. 22-24), na katerega se je v svojem zagovoru skliceval mladoletni A. A., izhaja, da je oškodovanec napadel mladoletnika ter da je dogodek od blizu opazovala mati mladoletnika, C. C. Prav tako je tudi priča D. D. izpovedala, da je dogodku prisostvovala mladoletnikova mati, ki je prva zbežala v hišo in začela vpiti "udaril ga je!". Da je bila zraven prisotna mladoletnikova mati pa je nenazadnje povedal tudi sam oškodovanec, ki je navedel, da ko je šel tretjič s kartoni mimo hiše A. so ga tam pričakali mladoletnik in njegova starša. Glede na zagovor mladoletnika A. A. in izpovedbo policista E. E. pa naj bi C. C. tudi zatrjevala, da je bil oškodovanec tisti, ki je napadel mladoletnika. Policist E. E. je namreč navedel, da sta mladoletnikova starša pri razgovoru povedala, da bosta tudi onadva prijavila B. ker je napadel njunega sina. Ovadbo zoper slednjega je kasneje podal oče H. H. v imenu mladoletnika A. A.

10Sodišče in državni organi, ki sodelujejo v kazenskem postopku, morajo po resnici in popolnoma ugotoviti dejstva, pomembna za izdajo zakonite odločbe (prvi odstavek 17. člena ZKP). Enako pazljivo morajo preizkusiti in ugotoviti tako dejstva, ki obdolženca obremenjujejo, kakor tudi dejstva, ki so mu v korist (drugi odstavek 17. člena ZKP). Iskanje resnice kot vodilno načelo kazenskega postopka sodišče zavezuje, da v okviru obtožbe po uradni dolžnosti ugotavlja dejstva, ki so obdolžencu v korist in ki jih sam zaradi svoje nevednosti ne uveljavlja, pa tudi dejstva, ki so zanj obremenilna, a jih ne uveljavlja pasivni tožilec. Poleg tega je tudi državni tožilec kot državni organ vezan na načelo iskanja resnice, zato je dolžan navajati tudi dejstva in predlagati dokaze, ki so obdolžencu v korist.⁸

11Sodišče prve stopnje je kršilo mladoletnikovo pravico do izvajanja dokazov v njegovo korist (pravico do obrambe) ter načelo poštenega sojenja, saj bi moralo ob upoštevanju mladoletnikovega zanikanja storitve očitanega kaznivega dejanja ter dokaznih predlogov okrožnega državnega tožilstva za zaslišanje prič (predvsem dokaznega predloga za zaslišanje priče C. C. kot ključnega razbremenilnega dokaza) na podlagi 478. člena ZKP opraviti glavno obravnavo ter na njej v skladu z načelom neposrednosti in kontradiktornosti izvesti vse potrebne dokaze. Gre za kršitev, ki bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.⁹

12Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi zagovornice mladoletnika A. A. ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje neposredno izvajati dokaze - opredeliti se bo moralo do predlaganih dokazov ter izvesti tiste dokaze, ki so pomembni za razjasnitev dejanskega stanja in odgovornosti mladoletnika, kar pomeni, da bo moralo opraviti glavno obravnavo (na katero bo moralo vabiti vse procesne subjekte določene v drugem odstavku 479. člena ZKP) in nato o predmetni zadevi ponovno odločiti.

¹ Slednji člen določa, da se poleg oseb, ki so navedene v 288. členu tega zakona, povabijo na glavno obravnavo mladoletnikovi starši oziroma skrbnik in organ socialnega varstva.
² Prim. Š. Horvat, Zakon o kazenskem postopku (ZKP) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 1011-1012.
³ Sodnik za mladoletnike bi moral vselej, kadar predvideva izrek kazenske sankcije (v predmetni zadevi je bil mladoletniku izrečen vzgojni ukrep), šteti, da je navzočnost mladoletnika na seji potrebna, tako da ga ne bi obvestil o seji samo tedaj, kadar ocenjuje, da bo na njej sprejet sklep o ustavitvi postopka. Poleg tega pritožbeno sodišče opozarja, da iz spisa tudi ne izhaja, da je bil mladoletniku poslan predlog za izrek vzgojnega ukrepa nadzorstva organa socialnega varstva z navodilom, da se osebno opraviči oškodovancu B. B. Predlog za kaznovanje ali za uporabo vzgojnega ukrepa se mora namreč poslati mladoletniku skupaj z vabilom na glavno obravnavo oziroma obvestilom o seji senata, pri čemer pa zoper ta predlog mladoletnik nima pravice do ugovora oziroma kakšnega drugega pravnega sredstva. Ibidem, str. 1011.
⁴ Prim. Š. Horvat, Zakon o kazenskem postopku (ZKP) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 1010.
⁵ Pri čemer je sicer napačno predlagalo, naj sodišče prve stopnje to stori na nejavni seji senata za mladoletnike. Zaslišanje prič je namreč možno le na glavni obravnavi.
⁶ Kot izhaja iz zagovora mladoletnika, izpovedb oškodovanca in priče D. D.; slednji dokazni zaključek pa je napravilo tudi sodišče prve stopnje v točki 10 izpodbijanega sklepa.
⁷ Iz zagovora mladoletnika A. A. in izpovedbe policista E. E. namreč izhaja, da naj bi C. C. zatrjevala, da je bil oškodovanec tisti, ki je napadel mladoletnika.
⁸ Prim. Š. Horvat, Zakon o kazenskem postopku (ZKP) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 42-45.
⁹ Prim. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Kp 3552/2015 z dne 26. 1. 2017 in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Kp 946/2007 z dne 29. 8. 2007.