UPRS Sodba I U 847/2023-20

Tožba se zavrne.

1Tožena stranka je z izpodbijanim dovoljenjem Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo dovolila izročitev v promet R3-664, odsek 2501 Gaber - Uršna sela - Novo mesto skozi Šmihel od km 20.935 do km 21.225 (v nadaljevanju tudi predmetna regionalna cesta).

2Iz obrazložitve izpodbijanega dovoljenja izhaja, da je bil dne 4. 2. 2019 opravljen komisijski pregled obnovljenega odseka predmetne regionalne ceste, na katerem so bile ugotovljene določene pomanjkljivosti, ki pa niso vplivale na varnost cestnega prometa. Tožena stranka je zato dne 19. 2. 2019 izdala dovoljenje za začasno omejeno uporabo do 1. 9. 2019. Tožena stranka je bila s strani inšpektorja za ceste dne 13. 5. 2019 med drugim obveščena, da je v predmetni zadevi zaradi prestavljenega kamnitega zidu ovirana preglednost s cestnih priključkov na zemljiščih s parc. št. 405/7 in 405/9 k.o. ... Tožnik je dne 13. 11. 2018 podal zahtevo, ki jo je podal tudi v imenu A. A. in B. B., za priznanje statusa stranskega udeleženca v postopku izdaje dovoljenja pri projektu za ureditev predmetne regionalne ceste. Toženka je navedeni zahtevi ugodila. Toženka pojasni, da je bilo jedro spora preglednost pri izvozu na državno cesto na parc. št. 405/11 k.o. ..., zaradi prestavitve kamnitega zidu na sosednji parceli št. 405/2 k.o. ... Uvoz do zemljišča s parc. št. 405/11 k.o. ..., v lasti tožnika, je bil v začetni fazi projektiranja predviden kot skupinski priključek. Ker pa se tožnik ni strinjal s predvideno ureditvijo priključka, se je Mestna občina Novo mesto odločila, da se upošteva tožnikova zahteva ter se ohrani obstoječi priključek, uvoz pa se izvede preko poglobljenih robnikov. Do take odločitve pa je prišlo, ker tožnik ni želel prodati dela zemljišča, potrebnega za ureditev pločnika. Navaja, da je tožnik po korekciji projektne rešitve, ki je upoštevala uvoz do tožnikovega zemljišča, posredoval dopise, v katerih je navajal, da kamniti zid ovira preglednost, zaradi česar je bila predvidena postavitev cestnega ogledala. Ministrstvo je izdalo dovoljenje za odobritev odstopanja od projektnih pogojev po Pravilniku o projektiranju cest. Zato je bil projekt izveden po potrjenem in recenziranem projektu PZI s prestavitvijo obstoječega kamnitega zidu, ki je še vedno v preglednem polju in gradnjo pločnika v polni širini, pri čemer se preglednost priključka zagotavlja s pomočjo cestnega ogledala. Toženka pojasni, da je bil predmetni priključek že pred izvedbo rekonstrukcije precej sporen z vidika prometne varnosti. Z rekonstrukcijo ceste oziroma izvedbo pločnika v polni širini in postavitvijo vseh prometnih ogledal pa je zagotovljena ustrezna prometna varnost. Zaradi izvedbe pločnika v polni širini je bilo potrebno prestaviti kamniti zid, zato ne gre za novo gradnjo, pač pa za poseg, ki je bil potreben zaradi umestitve pločnika. Komisija je ugotovila, da je cestni odsek, na katerem so bila izvedena obnovitvena dela, varen za predajo v uporabo. Toženka je ponovno presojala pripombe glede preglednosti in postavitve kamnitega zidu na parceli št. 405/2 k.o. ..., zato je DRSI dne 6. 9. 2021 pozvala k razjasnitvi vseh prejetih pripomb v postopku izdaje dovoljenja za uporabo predmetne regionalne ceste. DRSI je v odgovoru z dne 13. 9. 2021 pojasnila, da gre v konkretnem primeru za urejanje dveh obstoječih in ne novih individualnih cestnih priključkov na parc. št. 405/14 in 405/11 k.o. ..., ki sta locirana drug poleg drugega. DRSI je vlogi za izdajo dovoljenja za uporabo predmetne regionalne ceste priložil tudi Poročilo o preveritvi varnosti v prometu, ki ga je izdelala presojevalka varnosti cest in iz katerega izhaja, da pred rekonstrukcijo ceste obravnavani priključek ni imel zagotovljene niti minimalne preglednosti, niti ni imel postavljenega prometnega ogledala. Navaja, da nov kamniti zid ne poslabšuje stanja preglednosti, saj se je pomaknil v notranjost parc. št. 405/22 (prej 405/2) k.o. ... Preglednost obstoječega cestnega priključka se je po rekonstrukciji povečala. Navaja, da je bila rekonstrukcija ceste v predmetni zadevi možna le ob pogojih lastnikov zemljišč, ter da bi rušitev obstoječe kamnite ograje pomenila nesorazmeren poseg v zasebno lastnino, zato je postavitev prometnih ogledal ustrezna alternativna rešitev. Obravnavana cesta, vključno z obravnavanimi cestnimi priključki je zato po rekonstrukciji bolj varna. Tožnik je na prej navedeno poročilo podal pripombe. Tožena stranka se sklicuje na v relevantnem obdobju veljavni 18. člen Zakona o cestah (v nadaljevanju ZCes-1) in navaja, da po izvedbi vzdrževalnih del poda izvajalec del upravljalcu ceste pisno izjavo o dokončanju del. Na komisijskem pregledu dne 4. 2. 2019 in na ponovljenem pregledu dne 29. 10. 2019 je bilo Komisiji predloženo dokazilo o zanesljivosti objekta iz katerega izhaja, da objekt izpolnjuje vse zahteve za varno uporabo. Toženka pojasnjuje, da pripomb stranskih udeležencev glede pridobivanja zemljišč oziroma prodaje zemljišč ni upoštevala, saj ne vodi postopka odkupa zemljišč, niti postopka za izdajo soglasja k cestnim priključkom stranskih udeležencev. Glede ostalih pripomb stranskih udeležencev, ki se nanašajo na ovirano preglednost in varnost priključevanja na javno cesto, pa je toženka sledila ugotovitvam komisije za pregled in prevzem izvedenih obnovitvenih del na državnih cestah in rekonstrukcij državnih cest, ki se štejejo za vzdrževalna dela v javno korist z dne 4. 2. 2019, obvestilu o odpravi pomanjkljivosti z dne 8. 5. 2019, zapisniku Komisije z dne 29. 10. 2019, obvestilu o odpravi pomanjkljivosti z dne 29. 4. 2021 ter Poročilu o preveritvi varnosti v prometu, iz katerih izhaja, da je cestni odsek, na katerem so bila izvedena obnovitvena dela na državni cesti, ki se štejejo za vzdrževalna dela v javno korist, varen za predajo v uporabo.

3Tožnik se z izpodbijanim dovoljenjem ne strinja, zato zoper slednjega vlaga tožbo, v kateri navaja, da ni ustrezno obrazloženo. Iz obrazložitve izpodbijanega akta niso razvidna odločilna dejstva in razlogi za odločitev. Navaja tudi, da na dva tožnikova dopisa ni prejel vsebinskih pojasnil in sta v izpodbijanem aktu le povzeta. Toženka ni pojasnila razlogov zakaj je sprejela ugotovitve presojevalke varnosti cest in ne tožnikovih argumentov. Kot dokaz predlaga zaslišanje tožnika in postavitev izvedenca cestno prometne stroke, da poda neodvisno mnenje o pravilnosti izdelave priključka. Sodišče naj izpodbijano dovoljenje odpravi ter vrne zadevo v ponovni postopek istemu organu.

4Tožena stranka je v obširnem odgovoru na tožbo sodišču predlagala, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

5Stranke z interesom na tožbo niso odgovorile.

6Tožba ni utemeljena.

7V obravnavani zadevi je sporno izdano dovoljenje, s katerim je tožena stranka Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo dovolila izročitev v promet R3-664, odsek 2501 Gaber - Uršna sela - Novo mesto skozi Šmihel od km 20.935 do km 21.225.

8Po presoji sodišča je odločitev toženke pravilna in zakonita, prav tako se sodišče strinja z razlogi, ki jih je za svojo odločitev navedla toženka v izpodbijani odločbi ter se nanje v izogib ponavljanju sklicuje tudi v tej sodbi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

9Pravna podlaga obravnavane zadeve izhaja iz v relevantnem obdobju veljavnega tretjega odstavka 18. člena ZCes-1, ki je določal, da so vzdrževalna dela v javno korist izvedba rekonstrukcije javne ceste, s katero se spremeni zmogljivost ceste, velikost njenih posameznih delov, obseg napeljav, naprav in opreme ter druge infrastrukture v območju javne ceste, s katero se ne sme posegati izven območja ceste; vsebuje tudi izvedbo izboljšav, ki so povezane z varnostjo javne ceste. Četrti odstavek v relevantnem obdobju veljavnega 18. člena ZCes-1 je določal, da se ob delih iz prejšnjega odstavka lahko zgradijo tudi nezahtevni pomožni infrastrukturni in drugi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje in podobno), ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije javne ceste.

10Tožnik se v tožbi sklicuje na neobrazloženost izpodbijanega akta. Navaja, da se tožena stranka ni opredelila do navedb tožnika, ter da v izpodbijanem aktu ni navedla odločilnih dejstev in razlogov za izdajo izpodbijanega akta. Tožena stranka po tožnikovih navedbah tudi ni pojasnila zakaj je sprejela ugotovitve presojevalke varnosti cest in ne ugotovitve tožnika.

11Iz obrazložitve izpodbijanega dovoljenja izhaja, da je v obravnavanem primeru v skladu s prvim odstavkom 16. člena Pravilnika za izvedbo investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na javnih cestah pregled opravljenih vzdrževalnih del opravila Komisija, ki jo je s sklepom imenoval minister, pristojen za državne ceste. Na komisijskem pregledu dne 4. 2. 2019 in ponovljenem komisijskem pregledu dne 29. 10. 2019 je bilo Komisiji predloženo dokazilo o zanesljivosti objekta, iz katerega je razvidno, da objekt izpolnjuje vse bistvene zahteve gradbenih in drugih tehničnih predpisov za varno uporabo. Iz obrazložitve izpodbijanega akta je tudi razvidno, da toženka ni upoštevala pripomb stranskih udeležencev, ki so jih podali v zvezi z načinom pridobivanja oziroma prodaje zemljišč za izvedbo cestnih priključkov, saj tožena stranka v obravnavani zadevi ni vodila postopka odkupa zemljišč, niti postopka izdaje dovoljenja oziroma soglasja k cestnim priključkom stranskih udeležencev. V zvezi s pripombami stranskih udeležencev, ki so jih podali v postopku v zvezi z ovirano preglednostjo in varnostjo priključevanja na javno cesto, pa je toženka med drugim sledila ugotovitvam pristojne Komisije za pregled in prevzem izvedenih obnovitvenih del na državnih cestah in rekonstrukcij državnih cest, ki se štejejo za vzdrževalna dela v javno korist ter Poročilu o preveritvi varnosti v prometu, presojevalke varnosti cest, iz katerih izhaja, da je cestni odsek, na katerem so bila izvedena obnovitvena dela na državni cesti, ki se štejejo za vzdrževalna dela v javno korist, varen za predajo v uporabo. Iz navedenega Poročila tudi izhaja, da obravnavani priključek pred rekonstrukcijo ceste ni imel zagotovljene minimalne preglednosti, niti ni imel postavljenega prometnega ogledala ter je bil nezaznaven za voznika po regionalni cesti. Nov kamniti zid po mnenju presojevalke varnosti cest, ne poslabšuje stanja preglednosti, saj se je zid, skladno z izvedbeno dokumentacijo, premaknil v notranjost parcele št. 405/22 k.o. ... Iz obrazložitve izpodbijanega dovoljenja je tudi razvidno, da je bila rekonstrukcija predmetne regionalne ceste izvedena upoštevajoč pogoje, ki so jih postavili lastniki robnih zemljišč ob rekonstruirani regionalni cesti.

12Glede na vse zgoraj navedeno je izpodbijano dovoljenje tožene stranke, s katerim je dovolila izročitev predmetne regionalne ceste v uporabo tudi po presoji sodišča pravilno in zakonito. Sodišče tudi ugotavlja, da ima izpodbijana odločitev vse obvezne sestavine, navedene v 214. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), zato tožnikove ugovore o neobrazloženosti izpodbijanega akta zavrača kot neutemeljene.

13Sodišče kot nedovoljeno tožbeno novoto v skladu z 52. členom ZUS-1 zavrača predlagano zaslišanje tožnika ter postavitev izvedenca cestno prometne stroke, saj takšnega predloga do izdaje izpodbijanega dovoljenja tožnik ni podal.

14Glede na to, da tožnik v tožbi predlaga zgolj dokaze, ki jih sodišče skladno z določbo 52. člena ZUS-1 ne more upoštevati ali predlagana nova dejstva in dokazi niso pomembni za odločitev, je sodišče v zadevi na podlagi 2. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

15Izpodbijana odločba je po navedenem pravilna in zakonita, tožbene navedbe so neutemeljene, sodišče samo pa nepravilnosti, na katere pazi uradoma, tudi ni ugotovilo, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.