VSK Sklep I Kp 63881/2020

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zoper obdolženca odredilo pripor na podlagi drugega odstavka 307. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP).

2Zoper sklep je, kot navaja, zaradi kršitve Ustave RS, kršitev ZKP in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, pritožbo vložil obtoženčev zagovornik. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Zagovornik meni, da je sodišče zmotno zaključilo, da se obdolženec kazenskemu postopku izogiba, saj naj bi bil razlog za neudeležbo upravičen s tem, da njegov delodajalec pošilja zanj opravičila o tem, da je napoten na terensko delo v tujini. Vendar ob tem pritožnik hkrati ne zatrjuje, da je sodišče odsotnost obdolženca z glavne obravnave zaradi službene odsotnosti tudi štelo za opravičeno, zato te pritožbene navedbe nimajo teže. Izostanek z glavne obravnave je namreč opravičen šele, ko ga kot takšnega oceni sodnik.¹

5Sodišče je v izpodbijanem sklepu naredilo podrobno analizo okoliščin, na podlagi katerih je zaključilo, da je pripor edini ukrep, s katerim je mogoče zagotoviti udeležbo obdolženca na glavni obravnavi, in prepričljivo utemeljilo zaključek, da z nobenim drugim ukrepom ni mogoče zagotoviti njegove navzočnosti. Na kakšen način bi bilo mogoče ob danih okoliščinah zaključiti, da bi se z milejšimi ukrepi lahko zagotovil isti cilj in na kakšen način, zagovornik ni navedel. Oddaljenost časa ni okoliščina, ki bi zmanjševala verjetnost, da se bo obdolženec izogibal udeležbi na glavni obravnavi, temveč obratno.

6Kot je obrazložilo sodišče prve stopnje, je bil prvič narok za glavno obravnavo določen na 20. 6. 2022, vse od tedaj pa sodišču ni uspelo opraviti nobenega od številnih razpisanih narokov, saj obdolženec vabil bodisi ni dvigoval bodisi se na prejeta vabila neopravičeno ni odzval. Zato tudi ni podlage za dvom, ali ni nemara šteti, da je za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe nastala domneva o umiku predloga za pregon. Prvič je bilo obdolžencu vabilo pravilno vročeno s pomočjo detektiva za narok 5. 9. 2022, vendar se obdolženec na pravilno vročeno vabilo glavne obravnave ni udeležil, temveč je na sodišče klicala njegova partnerka, češ da je obdolženec na delu v tujini. Nov datum glavne obravnave je bil določen na 9. 11. 2022. Tudi o tem naroku je bil obdolženec obveščen, saj je njegov delodajalec na dan naroka po elektronski pošti sodišče obvestil, da je obdolženec službeno napoten v Belgijo in naj ne bi bilo znano, kdaj se bo vrnil. Vabila na narok 21. 8. 2023 obdolženec ni dvignil, prejel pa je vabilo na naroka 13. 11. 2023 in 11. 12.2023. Kljub pravilno vročenemu vabilu za prvi narok, se glavne obravnave ni udeležil, prisilna privedba na narok 11. 12. 2023 pa ni bila uspešna. Kot je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, razen namena izogibanja udeležbi na glavni obravnavi, drugega razloga za odsotnost z glavne obravnave obdolženec ni imel, kajti na Hrvaškem je kazen začel prestajati šele 5. 12. 2023 in jo je prestajal do 4. 2. 2025, ko je sodišče ponovno odredilo glavno obravnavo in določilo štiri nove naroke. Dne 10. 3. 2025 izdana trajna odredba za privedbo je bila uspešna šele 18. 5. 2025, ko je bilo obdolžencu vabilo na glavno obravnavo pravilno vročeno, a se je 2. 6. 2025 znova neupravičeno ni udeležil. Dan prej je sodišče namreč prejelo sporočilo podpisano z imenom A. A., ki naj bi bil obdolženčev delodajalec, da se obdolženec zaradi napotitve v tujino glavne obravnave more udeležiti, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, pa podatek, da je bil pri družbi B. B. po podatkih ZZZS obdolženec zaposlen le do 28. 5. 2025, utemeljuje zaključek, da podatki v sporočilu niso bili resnični. Sodišče je glavno obravnavo ponovno odredilo na 14. 7. 2025 in odredilo privedbo obdolženca na 18. 6. 2025, ki pa ni bila uspešna.

7Pritožbene navedbe, da bi sodišče lahko obdolžencu preko delodajalca vročilo novo vabilo in predhodno pri delodajalcu preverilo, če je obdolženec vabilo prejel, so glede na takšne podatke očitno neutemeljene. Po presoji pritožbenega sodišča je namreč sodišče prve stopnje brez dvoma pravilno zaključilo, da je iz ravnanja obdolženca jasno razvidno, da se nima namena prostovoljno udeležiti glavne obravnave. Če bi takšen namen imel, bi nenazadnje lahko za to poskrbel tako, da bi se sam obrnil na sodišče, osebno ali preko zagovornika in zaprosil za uskladitev datuma glavne obravnave.

8Ker pritožbene navedbe niso utemeljene, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

¹ Vrhovno sodišče RS, I Ips 219/2001 z dne 28. 1. 2003