VSK Sklep I Kp 11842/2018

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 6.3.2024 zoper obdolženega A. A. odredilo pripor iz razloga po 1. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ki traja od prijetja dalje oziroma po sklepu sodišča prve stopnje z dne 14. 10. 2025 od trenutka, ko bo odpravljen pripor zoper obdolženca v zadevi Okrožnega sodišča v Kopru, opravilna številka I K 10288/2017.

2Zoper sklep je vložil pritožbo obdolženec zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve določb ZKP o priporu, Ustave Republike Slovenije ter mednarodnih konvencij ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter pripor odpravi oziroma ga nadomesti s hišnim priporom na naslovu A.

3Pritožba ni utemeljena.

4Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje v sklepu z dne 14. 10. 2025, je bil obdolženec 9. 10. 2025 izročen Republiki Sloveniji na podlagi več evropskih nalogov za prijetje in predajo (ENPP) in se obdolženec trenutno nahaja v priporu v zadevi Okrožnega sodišča v Kopru, opravilna številka I K 10288/2017, ko je bil 13. 10. 2025 izveden tudi priporni narok. Nadalje je sodišče prve stopnje v sklepu z dne 14. 10. 2025 navedlo, da je bil v tej zadevi zoper obdolženca odrejen pripor s sklepom z dne 6. 3. 2024, pripor pa je bil odložen na čas prijetja obdolženca. Ker se je pripor zoper obdolženca že začel izvrševati v zadevi Okrožnega sodišča v Kopru I K 10288/2017, je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 14. 10. 2025 nadomestilo izrek sklepa o odreditvi pripora z dne 6. 3. 2024, tako kot izhaja iz izreka sklepa sodišča prve stopnje z dne 14. 10. 2025.

5Glede na zgoraj navedeno pritožnik nima prav, da je v priporu v obravnavani zadevi od 4. 9. 2025, saj se je pripor na podlagi treh evropskih pripornih nalogov po prijetju obdolženca začel izvrševati pred Okrožnim sodiščem v Kopru v zadevi I K 10288/2017. Pritožbeno sodišče je vpogledalo v prej navedeno kazensko zadevo Okrožnega sodišča v Kopru in ugotovilo, da je Višje sodišče v Kopru pritožbo obdolženca zoper sklep o odreditvi pripora, ko je bil pred tem opravljen priporni nalog, zavrnilo s sklepom z dne 17. 10. 2025. V obeh zadevah je bil zoper obdolženca odrejen pripor iz pripornega razloga begosumnosti, saj obdolženec sodišču ni bil dosegljiv.

6Obdolženec v pritožbi navaja, da pri njemu ni podan priporni razlog begosumnosti, saj je sodišču 25. 3. 2025 sporočil spremembo naslova, vendar mu sodišče na ta naslov ni vročalo pisanj. Na sporočenem naslovu je redno prejemal sodna pisanja v zadevi I K 17587/2020. Glede stalnega prebivališča na naslovu A. pojasnjuje, da je bil s tega naslova izbrisan brez njegove vednosti, sedaj pa ga je njegova sestra ponovno prijavila na navedenem naslovu. Pojasnjuje še, da se je v letu 2025 s partnerko dokončno preselil na naslov B., kjer je bilo tudi urejeno bivanje in prijava. Na tem naslovu so ga italijanski organi tudi aretirali. Poudarja, da se ni skrival ali bil na begu, saj je sodišču sporočil spremembo naslova. V obravnavani zadevi je s takrat sodečim sodnikom kontaktiral že v letu 2018 ali 2019. Izpostavlja, da sklep o odreditvi pripora z dne 6. 3. 2025 še ni pravnomočen, zato je po njegovi oceni tudi vprašljiva podlaga evropskega naroka za prijetje in predajo.

7Pritožbeno sodišče ocenjuje, da pritožbene navedbe ne morejo izpodbiti razlogov in zaključka sodišča prve stopnje, da je podana osnovna predpostavka za pripor (utemeljen sum, da je obdolženec storil očitani kaznivi dejanji), česar obdolženec v pritožbi niti ne izpodbija ter da je podan priporni razlog begosumnosti. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu (z dne 6. 3. 2004 v zvezi s sklepom z dne 14. 10. 2025) utemeljilo konkretne in realne okoliščine, ki še vedno kažejo, da se je obdolženec skrival oziroma skušal izogniti predmetnemu kazenskemu postopku, zato je zoper njega utemeljeno odredilo pripor. V izpodbijanem sklepu z dne 6. 3. 2024 in v sklepu z dne 14. 10. 2025, je sodišče prve stopnje podrobno obrazložilo, kar potrjujejo tudi spisovni podatki, da so bile opravljene številne poizvedbe o prebivališču obdolženca, vendar so bile vse neuspešne. Obdolženec je bil prijet šele na podlagi evropskega naloga za prijetje in predajo. Res je, da je obdolženec eno leto po sklepu z dne 6. 3. 2024 sporočil sodišču naslov, na katerem je dosegljiv, vendar to ne vpliva na njegovo dosegljivost, saj sam v pritožbi navaja, da je neprijavljen živel na drugem naslovu v Italiji, kjer je bil tudi prijet. Ker je pripor zoper obdolženca v tej zadevi odrejen z odložnim rokom, bodo razlogi in pogoji za pripor v polnosti podani šele takrat, ko bo Okrožno sodišče v Kopru v zadevi I K 10288/2017 zoper njega odpravilo pripor, zato bo v nadaljevanju moralo sodišče prve stopnje tik pred dejanskim začetkom oziroma najkasneje ob dejanskem začetku izvrševanja sklepa o priporu v predmetni zadevi preveriti, ali so še podani pogoji in razlogi za pripor (tako odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-328/20-29, Up-448/20-27 z dne 7. 12. 2023). Glede na navedeno je tudi še preuranjena navedba obdolženca, da pripor ni neogibno potreben, ker se pripor lahko nadomesti s hišnim priporom.

8Okoliščine, ki jih glede njegove dosegljivosti navaja obdolženec v pritožbi in se nanašajo na zadevo I K 17587/2020, za obravnavano zadevo niso relevantne kot tudi ni relevantna okoliščina, da sklep o odreditvi pripora pred izdajo evropskega pripornega naloga ni postal pravnomočen, saj sklep o priporu učinkuje že pred njegovo pravnomočnostjo.

9Ker obdolženčeva pritožba ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).