VSM Sklep III Cp 410/2025

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče s sklepom Okrožnega sodišča v Novem mestu IV P 78/2013 z dne 28. 5. 2013 določeno preživnino za hčerko nasprotnega udeleženca A. A. na znesek 125,00 EUR, nazadnje valorizirano na znesek 164,76 EUR, zvišalo na znesek 175,00 EUR mesečno. Zvišano preživnino je dolžan plačevati nasprotni udeleženec od 22. 11. 2024 dalje (točka I izreka). V presežku nad zahtevanim zneskom je predlog predlagateljice za zvišanje preživnine zavrnilo (točka II izreka).

2Prvostopni sklep s pritožbo izpodbija nasprotni udeleženec (nadalje oče). Pritožbenega razloga ne navaja, v pritožbi pa izpostavlja, da preživnine v znesku 175,00 EUR glede na svojo plačo, dolžnost preživljanja še dveh hčera, kreditne obveznosti in svoje življenjske stroške, ne zmore plačevati. Smiselno predlaga zavrnitev predloga za zvišanje preživnine.

3V odgovoru na pritožbo se nasprotna udeleženka (nadalje mati) zavzema za zavrnitev pritožbe.

4Pritožba ni utemeljena.

5Po določbi prvega odstavka 197. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) lahko sodišče na predlog preživninskega upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila določena preživnina. V sodni praksi je izoblikovano stališče, da postopek odločanja o spremembi preživnine poteka v dveh fazah; sodišče mora najprej ugotoviti, ali je v času od prejšnje določitve preživnine glede katere od okoliščin, relevantnih za določitev preživnine, prišlo do spremembe, ki narekuje spremembo višine preživnine po 197. členu DZ, nato pa, če je do takšne spremembe prišlo, ugotoviti vsa tri dejanska izhodišča za določitev nove višine preživnine in znova presoditi o višini preživninskega prispevka vsakega od staršev v sorazmerju z njunimi zmožnostmi in otrokovimi potrebami.

6Nasprotni udeleženec je oče A. A., rojene 29. 10. 2008 (nadalje otrok). Z že navedeno sodbo sodišča je bila očetu za otroka določena preživninska obveznost v znesku 125,00 EUR mesečno, ki je ob izdaji izpodbijanega sklepa bila valorizirana na znesek 164,76 EUR. Pritožba ne izpodbija presoje prvostopnega sodišča, da so se v toliko spremenile potrebe otroka (ob določitvi preživnine je bil otrok star 5 let, sedaj pa obiskuje 2. letnik srednje šole), da narekujejo zvišanje preživnine. Pritožba tudi ne izpodbija presoje prvostopnega sodišča, da potrebe otroka sedaj znašajo 447,00 EUR mesečno (ob določitvi preživnine so te znašale 266,00 EUR mesečno). Pritožbeno tudi ni sporno, da mati otroka prejema plačo v znesku 1.000,00 EUR, da otrok prejema otroški dodatek v znesku 128,00 EUR mesečno ter da njen partner prejema plačo v znesku med 1.800,00 in 2.000,00 EUR mesečno. Oče otrok prejema plačo v znesku 1.250,00 EUR, je lastnik hiše v kateri živi in za katero plačuje 430,00 EUR mesečno kreditne obveznosti. Zraven tega je dolžan plačevati preživnino še za dve hčeri, B. B. v znesku nekaj čez 149,00 EUR in C. C. v višini nekaj čez 165,00 EUR. Upoštevaje ugotovljene potrebe otroka in premoženjske razmere na strani očeta in matere otrok, je sodišče prve stopnje tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno odločilo, ko je preživnino za otroka iz zneska 164,76 EUR zvišalo na znesek 175,00 EUR mesečno. S tako zvišano preživnino mati otroka, ki ima boljše premoženjske razmere in pri kateri otrok živi, potrebe otrok pokriva v dobrih 60 %, nasprotni udeleženec pa le v slabih 40 %. Nasprotna pritožbena izvajanja pri zavzemanju za zavrnitev predloga za zvišanje preživnine, so neutemeljena.

7Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa v skladu s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1 v zvezi s 366. členom in drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevanih kršitev določb postopka, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (42. člen ZNP-1 v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP).

8Pritožbeni stroški niso priglašeni.