VSRS Sklep I Up 283/2024

Pritožbi se ugodi, I. točka izreka izpodbijanega sklepa se razveljavi in se zadeva vrne Upravnemu sodišču, da opravi nov postopek.

1Z izpodbijanim upravnim aktom, odločbo št. 090-248/2024/5 z dne 31. 7. 2024, je Informacijski pooblaščenec ugodil pritožbi prosilca A. A. (druga stranka z interesom), odločbo Ministrstva za javno upravo (v nadaljevanju MJU) št. 090-57/2024/3 z dne 24. 6. 2024 delno odpravil in MJU naložil, da mora prosilcu v roku 31 dni v elektronski obliki posredovati Zapisnik o ugotovitvah nadzora št. 0610-70/2024-17 z dne 27. 5. 2024 (v nadaljevanju Zapisnik) na način, da mu posreduje še podatke o kratici imena in priimka tožničinega uradnika.

2Tožnica je zoper to odločbo vložila tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe. Tej vlogi je priložila tudi Zapisnik, iz katerega je sporni podatek razviden. Upravno sodišče je vlogo s prilogami (torej tudi z Zapisnikom) poslalo v odgovor toženki, MJU in prosilcu. Slednji je po prejemu Zapisnika predlagal zavrnitev tožničinega predloga za izdajo začasne odredbe iz razloga, ker je zahtevano informacijo že prejel.

3Upravno sodišče je nato na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožničino pravico ali v njeno neposredno, na zakon oprto osebno korist, zavrglo tako tožbo (I. točka izreka izpodbijanega sklepa), kot tudi predlog za izdajo začasne odredbe (II. točka izreka izpodbijanega sklepa). V obrazložitvi je navedlo, da želi tožnica v tem upravnem sporu doseči, da se prosilcu ne posreduje Zapisnika. Zato je s tem, ko je slednji Zapisnik prejel, izgubila pravni interes.

4Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) je zoper I. točko izreka izpodbijanega sklepa Upravnega sodišča (zavrženje tožbe) vložila pritožbo zaradi bistvenih kršitev pravil postopka ter nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi, I. točko izreka izpodbijanega sklepa razveljavi in vrne zadevo Upravnemu sodišču, da opravi nov postopek. Navaja, da Upravno sodišče tožbe ne bi smelo vročati skupaj z Zapisnikom in nato zaradi takšne napake šteti, da je pritožnica izgubila pravni interes. Meni, da slednjega še zmeraj izkazuje.

5Toženka in stranska udeleženca na pritožbo niso odgovorili.

6Pritožba je utemeljena.

7Jedro spora v postopku s pritožbo je, ali že nesporno procesno dejstvo, da je Upravno sodišče prosilcu skupaj s tožbo poslalo tudi Zapisnik s podatki, katerih obveznost razkritja pritožnica v tem upravnem sporu izpodbija, zadostuje za zavrženje tožbe po 6. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 oziroma, povedano drugače, ali odločba Informacijskega pooblaščenca, ki se izpodbija s tožbo, zgolj zato, ker je prosilec zahtevano informacijo že prejel, očitno ne posega (več) v pritožničino pravico ali v njeno neposredno, na zakon oprto osebno korist.

8Gre za spor o zakonitosti in pravilnosti odločitve o zahtevi za dostop do informacije javnega značaja. Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju ZDIJZ) kot sodno varstvo zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca predvideva upravni spor v skladu z ZUS-1 (31. člen ZDIJZ). Toženec v takšnem upravnem sporu je država, ki jo zastopa Informacijski pooblaščenec (peti odstavek 17. člena ZUS-1), tožnik pa je lahko oseba, ki je bila stranka v upravnem postopku (prosilec), ali organ zavezanec, ki je prejel zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in o njej odločal v upravnem postopku prve stopnje.¹

9Tožnica (in pritožnica) v tem upravnem sporu je Republika Slovenija, ki jo je v postopku pred Upravnim sodiščem zastopalo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (v nadaljevanju MOPE) in ki je imela v upravnem postopku po ugotovitvah Upravnega sodišča status stranske udeleženke.² V tožbi je razkritju podatkov iz Zapisnika nasprotovala z uveljavljanjem izjem od načela prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 7. in 8. točke 6. člena ZDIJZ³ ter z navedbami, da želi svojega uradnika, pooblaščenega za vodenje enega izmed postopkov v medijsko izredno izpostavljeni zadevi "kanal C0", zaščititi pred medijskim linčem, zaslišanji pred parlamentarno preiskovalno komisijo in drugimi pritiski, ki bi lahko vplivali na njegovo samostojnost pri odločanju in vodenju postopkov (12. člen ZUP).

10Upoštevaje navedeno je utemeljen pritožbeni ugovor, da pritožnica pravnega interesa ni mogla izgubiti zgolj zato, ker je prosilec Zapisnik že prejel. Zavrženje tožbe po 6. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 bi bilo na mestu, če bi tožbo vložil prosilec in z njo zahteval dostop do informacije, s katero bi se nato še pred koncem postopka seznanil. V tem primeru bi bil namreč cilj tožnika in s tem tudi upravnega spora razkritje informacije javnega značaja in ta cilj bi bil s tem, ko bi bila informacija prosilcu tako ali drugače razkrita, izpolnjen.

11Vendar pa obravnavani primer ni tak. Tožbe, o kateri je z izpodbijanim sklepom odločilo Upravno sodišče, ni vložil prosilec, ampak pritožnica - Republika Slovenija po MOPE. Cilj, ki ga je želela doseči s tožbo, ni bil razkritje podatka, ampak diametralno nasprotno - da bi Upravno sodišče ugotovilo nezakonitost in nepravilnost takšnega razkritja. Ta cilj pa s tem, ko se je prosilec z zahtevano informacijo seznanil, očitno ni bil in tudi ni mogel biti dosežen. Zgolj navedena okoliščina (vročitev Zapisnika prosilcu) zato po presoji Vrhovnega sodišča ne more biti razlog, da bi pritožnica, ki, kot rečeno, ni prosilka in ki, kot pojasnjeno, v tem upravnem sporu zasleduje ugotovitev nezakonitosti razkritja informacije, za tak zahtevek izgubila pravni interes.

12Po povedanem je Upravno sodišče s tem, ko je svojo presojo glede neizpolnjenosti procesnih predpostavk oprlo zgolj na nesporno procesno dejstvo vročitve zahtevane informacije prosilcu, nepravilno uporabilo 6. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1, kar je bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve (drugi odstavek 75. člena ZUS-1). Zato je Vrhovno sodišče pritožbi ugodilo, I. točko izreka izpodbijanega sklepa razveljavilo in vrnilo zadevo Upravnemu sodišču, da opravi nov postopek (77. člen v zvezi z 82. členom ZUS-1). V tem bo moralo najprej preizkusiti procesne predpostavke,⁴ med drugim glede vprašanja, v kateri pravno varovan položaj pritožnice je bilo z izpodbijano odločbo Informacijskega pooblaščenca poseženo (3. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1),⁵ če bodo te izpolnjene, pa tožbo obravnavati po vsebini.

¹ Odločba Ustavnega sodišča U-I-303/08 z dne 11. 2. 2010.
² Točka 2 obrazložitve izpodbijanega sklepa.
³ ZDIJZ v prvem odstavku 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi (7. točka te določbe) ali podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi (8. točka te določbe).
⁴ Stališča tega sklepa ne pomenijo, da je Vrhovno sodišče ugotovilo, da ima pritožnica pravni interes za tožbo. Presodilo je le, da ga zaradi vročitve Zapisnika prosilcu ni mogla izgubiti.
⁵ Glej tudi stališča sklepa Vrhovnega sodišča I Up 2/2025 z dne 23. 4. 2025.