VSRS Sklep I Up 193/2025

Pritožba se zavrže.

1Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijanim sklepom z dne 15. 9. 2025 zavrglo tožnikovo pritožbo zoper sklep istega sodišča I U 307/2024-4 z dne 23. 10. 2025. Kot razlog je navedlo, da pritožba ni dovoljena, poleg tega je tožnik pritožbo vložil sam, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit.

2Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper ta sklep z dne 15. 9. 2025 ponovno sam vložil pritožbo.

3Pritožba je prepozna in ni dovoljena.

4V skladu z drugim odstavkom 343. člena ZPP, ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, je pritožba prepozna, če je bila vložena po preteku zakonskega roka zanjo.

5Iz predloženega spisa Upravnega sodišča, in sicer iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi, pripetega k izvirniku izpodbijanega sklepa, izhaja, da je bil poskus osebne vročitve izpodbijanega sklepa pritožniku dne 17. 9. 2025 neuspešen, zato mu je bilo tega dne v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je sodno pisanje, rok 15 dni, v katerem mora sodno pisanje dvigniti in opozorilo o pravnih posledicah, če tega ne bo storil. Ker pritožnik v tem roku pisanja ni prevzel, se na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 šteje, da je bila vročitev opravljena na zadnji dan 15-dnevnega roka, torej dne 2. 10. 2025. Po preteku omenjenega roka (dne 2. 10. 2025) mu je bilo v skladu z isto določbo ZPP pisanje puščeno v hišnem predalčniku. Na podlagi drugega odstavka 111. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je 15-dnevni pritožbeni rok začel teči prvi naslednji dan po vročitvi izpodbijanega sklepa pritožniku, to je dne 3. 10. 2025, in se je iztekel v torek, dne 17. 10. 2025. Pritožnik je pritožbo zoper izpodbijani sklep vložil osebno dne 20. 10. 2025, torej po izteku pritožbenega roka.

6Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V skladu z navedeno določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča pogoj obveznega zastopanja po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.¹ Da taka ureditev ni v neskladju z Ustavo Republike Slovenije, je potrdilo tudi Ustavno sodišče.²

7Z navedenim pogojem in posledicami njegove neizpolnitve je bil pritožnik seznanjen tudi v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, pritožbo pa je kljub temu vložil sam.

8Upravno sodišče je pri Ministrstvu za pravosodje kot upravljavcu uradne evidence preverilo, ali ima pritožnik morda vendarle opravljen pravniški državni izpit, in ugotovilo, da pritožnik ni evidentiran v evidenci oseb z opravljenim pravniškim državnim izpitom. Vrhovno sodišče ga zato ni ponovno pozivalo, naj izkaže izpolnjevanje zahtevanega pogoja.

9Ker je torej pritožba prepozna, saj je bila vložena po poteku pritožbenega roka, prav tako pa ni dovoljena, saj jo je vložila oseba, ki zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti te pravice nima, jo je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrglo.

¹ Npr. zadeve Vrhovnega sodišča I Up 38/2009, I Up 575/2011, I Up 316/2014, I Up 57/2015, I Up 101/2015, I Up 122/2015 in druge.
² Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008.