UPRS Sodba IV U 89/2025-7

Tožba se zavrne.

Glede poteka upravnega postopka

1Okrožno sodišče v Celju je z izpodbijanim sklepom kot nedopustno zavrglo prošnjo tožnika. Z odločbo tega sodišča Bpp 1783/2017 z dne 5. 2. 2018 je bila namreč prosilki B. B. dodeljena brezplačna pravna pomoč (BPP), prosilka je na podlagi tega vložila tožbo v zadevi Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. II P 238/2018. Nadalje ji je bila z odločbo Okrožnega sodišča v Celju opr. št. Bpp 1482/2021 z dne 17. 11. 2021 dodeljena še BPP v istem pravdnem postopku. Ta je bil pravnomočno končan s sodbo Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. P 238/2018 z dne 23. 11. 2022 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju, opr. št. Cp 112/2023 z dne 12. 7. 2023. Glede povrnitve stroškov pravdnega postopka je sodišče odločilo, da je toženec (tožnik v tej zadevi) dolžan tožniku (prosilki) povrniti stroške v 41 % deležu ter da bo sklep o višini stroškov izdan po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari. Glede povrnitve pritožbenih stroškov je sodišče odločilo, da toženec krije svoje stroške pritožbenega postopka, tožniku pa je dolžan povrniti 373,22 EUR stroškov pritožbenega postopka. Ta sodba je postala pravnomočna 12. 7. 2023 in izvršljiva 17. 8. 2023. S sklepom Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. P 238/2018 z dne 6. 10. 2023 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Celju, opr. št. I Cp 438/2023 z dne 13. 12. 2023 je sodišče med drugim odločilo, da je toženec dolžan v roku 15 dni tožniku plačati stroške pravdnega postopka v znesku 1.808,31 EUR s pripadki. Ta sklep je postal pravnomočen in izvršljiv 24. 1. 2024. Ker tožnik dolga po prejemu opomina še vedno ni plačal, je bil zato 19. 3. 2025 zoper njega vložen predlog za davčno izvršbo zaradi izterjave 1.808,31 EUR (991,27 EUR + 817,04 EUR). Sodišče je nato 14. 5. 2025 prejelo vlogo tožnika, v kateri trdi, da za ta znesek, ki ga sodišče terja, sam ni kriv in ga tudi nima s čim plačati, saj živi zgolj s podporo socialne pomoči. Če je nasprotno prosilka dobila BPP, naj tudi sama plača svoj dolg, saj tega dolga sam ni naredil, zato prosi, da sodišče tega pisma ne zavrže, kot vsa do sedaj, ter napiše, da naj naročnik svoj dolg plača sam.

2Organ se sklicuje na 46. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) in ugotavlja, da je toženka vezana na izvršilni naslov: sodbo Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. P 238/2018 z dne 23.11. 2022, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju, opr. št. Cp 112/2023 z dne 12. 7. 2023, v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. P 238/2018 z dne 6. 10. 2023 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Celju, opr. št. I Cp 438/2023 z dne 13. 12. 2023, in dolžna prisojeno terjatev iz naslova povrnitve stroškov postopka, izplačanih iz sredstev BPP, v korist proračuna Republike Slovenije (RS), izterjati in samo ni pristojno odločati o utemeljenosti terjatve, prisojene s pravnomočnimi akti sodišča, kot to navaja tožnik v vlogi z dne 8. 5. 2025. Če se tožnik z odločitvijo Okrajnega sodišča v Celju glede povrnitve stroškov pravdnega postopka ne strinja, lahko svoje varstvo pravic uveljavlja le z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi v okviru sodnega postopka pred Okrajnim sodiščem v Celju, opr. št. P 238/2018, kar nadalje pomeni, da pri pristojnem organu za BPP ne more vložiti ugovora ali pritožbe glede utemeljenosti terjatve za povrnitev stroškov pravdnega postopka. Prav tako na dolžnost povrnitve prisojenih stroškov pravdnega postopka in vložitev predloga za davčno izvršbo ne morejo vplivati navedbe tožnika o nezmožnosti plačila dolga, ker je prejemnik denarne socialne pomoči, temveč so to okoliščine, ki lahko vplivajo na realizacijo prisilne izterjave dolga. Zato je organ vlogo tožnika z dne 8. 5. 2025 kot nedopustno zavrgel.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

3Tožnik v tožbi (ki je bila na poziv sodišča dopolnjena) zoper izpodbijani sklep navaja, da teh stroškov ni povzročil, zato naj jih plača prosilka BPP (njegova bivša žena) ali pa naj se odpišejo oz. naj se odloči v njegovo korist. Stroškov namreč ne more plačati, ker je prejemnik socialne podpore, drugega dohodka pa nima.

4Toženka je sodišču po pozivu posredovala upravne spise zadeve, odgovora na tožbo pa ni podala.

5Tožba ni utemeljena.

6V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da so bili stroški pravdnega postopka Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. P 238/2018, odmerjeni s sodbo Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. P 238/2018 z dne 23. 11. 2022, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju, opr. št. Cp 112/2023 z dne 12. 7. 2023 (navedena sodba je postala pravnomočna 12. 7. 2023 in izvršljiva 17. 8. 2023), v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. P 238/2018 z dne 6. 10. 2023, v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Celju, opr. št. I Cp 438/2023 z dne 13. 12. 2023 (ki je postal pravnomočen in izvršljiv 24. 1. 2024) in po kateri je tožnik med drugim dolžan plačati stroške postopka prosilke BPP B. B. v višini 1.808,31 EUR s pripadki na tam navedeni račun Okrožnega sodišča v Celju, organa za BPP, in sicer znesek 991,27 EUR pod sklic Bpp 1783/2017, znesek 817,04 EUR pa pod sklic 1482/2021. Vse navedeno predstavlja izvršilni naslov v tej zadevi. Sporno tudi ni, da je bila B. B. za isto pravdno zadevo z odločbo Bpp 1783/2017 z dne 5. 2. 2018 ter z odločbo Bpp 1482/2021 z dne 17. 11. 2021 odobrena BPP.

7Navedeno pomeni, da je terjatev iz naslova pravdnih stroškov, določenih z v prejšnjemu odstavku obrazložitve navedenimi izvršilnimi naslovi iz upravičenke (B. B.) prešla do višine stroškov, izplačanih iz naslova BPP (1.808,31 EUR s pripadki), po samem zakonu na RS. Ta je zato v razmerju do tožnika postala upnica. Izterjavo takšne terjatve pa opravi pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov, na podlagi odločbe, s katero je pravdno sodišče odločilo o stroških, ki se po četrtem v zvezi s tretjim odstavkom 46. člena ZBPP šteje za izvršilni naslov.¹

8Posledično stranka, ki ji je sodišče z navedenimi pravnomočnimi akti naložilo plačilo stroškov 1.808,31 EUR s pripadki v korist upravičenke B. B., pri organu, pristojnem za BPP, ne more zaprositi za oprostitev plačila s pravnomočnimi akti odmerjenih stroškov. Zato tudi organ, pristojen za izvajanje BPP, v ZBPP ni imel podlage za presojo okoliščin in dejstev, ki jih je tožnik navajal v vlogi z dne 8. 5. 2025 za "odpis dolga", pri tem se je pravilno skliceval na 46.² člen ZBPP, in tudi pravilno ugotovil, da okoliščina, da je tožnik prejemnik denarne socialne pomoči, ni relevantna za samo odločitev (kvečjemu lahko vpliva na prisilno izterjavo dolga). Temu pritrjuje tudi sodišče, saj prošnji tožnika glede stroškov, katerih oprostitev tožnik uveljavlja, ne more biti ugodeno ne glede na gmotno stanje tožnika že na podlagi 46. člena ZBPP.

9Na podlagi navedenega bi sicer organ moral prošnjo tožnika z dne 8. 5. 2025 kot neutemeljeno zavrniti, namesto tega pa je sicer njegovo prošnjo nepravilno kot nedovoljeno zavrgel (kar je sicer v korist tožnika, saj o zadevi posledično ni bilo meritorno odločeno). Vendar pa, ker izpodbijani sklep ne posega v tožnikovo pravico ali pravno korist (saj ta po ZBPP ni upravičen zahtevati oprostitve plačila odmerjenih pravdnih stroškov 1.808,31 EUR s pripadki, ki jih mora tožnik po navedenih pravnomočnih in izvršljivih aktih povrniti upravičenki B. B.), je kljub navedenemu sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po prvi alineji drugega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

10Ker dejansko stanje, relevantno za odločitev v zadevi, med strankama ni sporno (glej točko 6 obrazložitve), temveč je sodišče odločalo o pravnem vprašanju (ali se lahko tožnika oprosti plačila odmerjenih stroškov prosilke iz navedenih izvršilnih naslovov iz 6. točke te obrazložitve), je sodišče v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1.

¹ Tako tudi sodba Upravnega sodišča RS III U 498/2010 z dne 3. 12. 2010.
² Tretji odstavek 46. člena ZBPP namreč določa, da o višini in obsegu stroškov sodnega postopka, ki jih mora nasprotna stranka namesto stranki, ki je upravičena do BPP, povrniti v korist proračuna RS, odloči pristojno sodišče po določbah o povrnitvi stroškov postopka.