VSL Sodba II Cp 1272/2024

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki (tožencu) naložilo, da mora tožeči stranki (tožnici) plačati 27.528,02 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 7. 2021 dalje do plačila, 1.254,53 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 8. 2021 dalje ter 80,51 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 5. 2021 do plačila (I. točka izreka) in stroške pravdnega in izvršilnega postopka v višini 741,00 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje (II. točka izreka).

2Zoper sodbo se v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženec in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano odločitev spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podredno pa, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Zahteva tudi stroške pritožbenega postopka.

Zatrjuje, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavku 339. člena ZPP s tem, ko je glavno obravnavo opravilo v njegovi nenavzočnosti, s čemer mu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Nadalje smiselno uveljavlja kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do predlaganega dokaza, niti ni pojasnilo, iz katerega razloga dokaza ni izvedlo, zaradi česar sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti. Meni, da posledično dejansko stanje ni popolno ugotovljeno. Neplačilo dveh zaporednih obrokov kredita je posledica ravnanja tožnice, zato pogoji za odstop od pogodbe niso bili izpolnjeni, saj toženec ni bil v zamudi po svoji krivdi.

3Tožnica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Toženec zmotno meni, da mu je sodišče prve stopnje kršilo procesne pravice s tem, ko je izvedlo prvi narok za glavno obravnavo v njegovi nenavzočnosti, zaradi česar naj ne bi imel možnosti obravnavanja pred sodiščem. Toženec namreč ni na ta narok za glavno obravnavo pristopil z zamudo, temveč šele, ko je bil že končan. Iz zapisnika o opravljeni glavni obravnavi dne 21. 2. 2024, (listovna številka 79 in 80), ki pritožbeno ni izpodbijan, izhaja, da pravilno vabljeni toženec na glavno obravnavo, ki se je začela ob napovedani uri (ob 10:00) ni pristopil in jo je zato sodišče opravilo v njegovi nenavzočnosti ter jo zaključilo ob 10:06 uri. Nadalje iz uradnega zaznamka z dne 21. 2. 2024 (listovna številka 81) izhaja, da je toženec v razpravno dvorano vstopil ob 10:10 uri, ko je bil narok zaključen in zapisnik natisnjen. Da je toženec na obravnavo zamudil in je bila ta medtem že končana, izhaja tudi iz zapisa vpisničarke, ki ga toženec prilaga k pritožbi. Toženec bi tako pravočasno ali z zamudo pristopi na narok za glavno obravnavo, če bi prišel še v času njegovega trajanja. Ker je pristopil po zaključku glavne obravnave, pa se šteje, da na narok ni pristopil.

6Pritožbeni očitek, da izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti, ne drži. Trditveno in dokazno breme za ugovorne navedbe glede očitane neizpolnitve obveznosti plačila kreditnega obroka po kreditni pogodbi¹, kar tudi predstavlja jedro tožbenega zahtevka tožnice glede plačila obveznosti po Kreditni pogodbi številka: ... z dne 4. 3. 2020 (Kreditna pogodba), nosi toženec. Odločitev o izvedbi dokazov je najprej omejena s trditvami, nato pa še s pravno relevantnostjo dejstev, ki so predmet teh trditev². Pravna relevantnost pa v konkretnem primeru iz navedb toženca ne izhaja. Na podlagi zatrjevanih aktivnih prizadevanjih toženca za spremembo njegovih obveznosti po Kreditni pogodbi, do spremembe njegovih obveznosti (še) ni prišlo. Njegove navedbe o prizadevanjih so zato pravno nerelevantne in sodišču dokazov v zvezi s tem ni treba izvajati.

7Toženčeva obveznost plačila mesečne obveznosti izhaja iz Kreditne pogodbe. Ta določa tudi pravice in obveznosti toženca, možnost odstopa od pogodbe in možnost predčasnega odplačila kredita. Argumenti toženca glede nesporazumov z banko, kot jih poimenuje in opisuje v ugovoru, pravno ne morejo spremeniti njegovega zavezujočega pogodbenega dogovora o plačilih. Pogodbeni stranki sta namreč po tem, ko je pogodba sklenjena, zavezani svoje sprejete obveznosti izpolniti tako, kot je bilo dogovorjeno ob sklenitvi pogodbe (pacta sunt servanda). Šele, ko pride do dogovorjene spremembe pogodbe in s tem do sprememb obveznosti ene ali obeh strank, prej dogovorjene in kasneje spremenjene obveznosti ne obvezujejo več. Ker do tega v obravnavanem primeru ni prišlo, ni dvoma, da mora toženec svoje obveznosti po Kreditni pogodbi izpolniti tako kot se glasijo. Višini terjatve pa toženec v postopku ni nasprotoval, prav tako ne v pritožbi.

8Napačna so tudi prepričanja toženca, da pogoji za odstop od pogodbe niso bili izpolnjeni, ker s plačilom ni bil v zamudi po svoji krivdi. Pritožbeno ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da ga je tožnica, preden je od Kreditne pogodbe odstopila, pozvala k plačilu obveznosti po tej pogodbi in mu tudi zagotovila 15 dnevni rok, v katerem bi lahko predmetno terjatev poravnal ter mu v nadaljevanju poslala še opomin pred odstopom od pogodbe, vendar toženec kljub temu svoje obveznosti ni poravnal. Če tožnica na njegove nove pogoje ni pristala, pa to ne pomeni, da so nastopile okoliščine, ko mu mesečnih obveznosti ni treba poravnavati.

9Pritožba je zato neutemeljena in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni ugotovilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10Toženec s pritožbo ni uspel in zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP). Tožnica stroškov pritožbenega postopka ni priglasila.

¹ Plačilo obveznosti za kartico Mastercard ugovorno in pritožbeno ni izpodbijano.
² J. Zobec, Pravdni postopek - Zakon s komentarjem, druga knjiga, stran 357.