VSC Sklep II Kp 34542/2021

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu obsojenega B. B. za obročno plačilo sodne takse v višini 192,00 EUR v treh enakih zaporednih mesečnih obrokih po 64,00 EUR. Zavrnilo pa je njegov predlog za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka v višini 1.757,34 EUR in mu odobrilo obročno plačilo stroškov v enajstih zaporednih mesečnih obrokih tako, da prvi obrok znaša 257,24 EUR, preostalih deset obrokov pa po 150,00 EUR.

2Zoper sklep se je pritožil obsojenec brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov, smiselno pa graja ugotovljeno dejansko stanje in predlaga ugoditev pritožbi.

3Pritožba ni utemeljena.

4V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje, izhajajoč iz temeljnega pravila, da mora obdolženec, če je bil spoznan za krivega, povrniti vse stroške kazenskega postopka, zavrnilo predlog obsojenega za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka in ocenilo, da je obsojeni sposoben plačati naložene stroške v obrokih, kot je razvidno iz tč. IV. izreka izpodbijanega sklepa.

5Prvo sodišče je temeljito analiziralo obsojenčevo premoženjsko stanje, kar je povzeto zlasti v točki 6. in 12. izpodbijanega sklepa in glede na obsojenčeve dohodke in zaključilo, da obsojenčeve premoženjske razmere niso take, da bi plačilo stroškov kazenskega postopka ogrozilo njegovo vzdrževanje in vzdrževanje družinskih članov. Je pa prvo sodišče ob natančni analizi obsojenčevih mesečnih dohodkov in ter višine dolgovanih stroškov pritrdilo obsojencu, da je utemeljen njegov predlog za obročno plačilo stroškov postopka in sodne takse, saj bi bila s takojšnjim plačilom v celotnih zneskih občutno zmanjšana sredstva, s katerimi obsojenec preživlja sebe in družinske člane, kajti stroški kazenskega postopka znašajo 1.757,34 EUR in sodna taksa 192,00 EUR, kar je utemeljevalo odločitev sodišča prve stopnje o obročnem plačilu tako, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa.

6Pri tem pritožnik ne problematizira odločitve o obročnem plačilu sodne takse (v tem delu je prvostopenjsko sodišče namreč ugodilo njegovemu predlogu), navaja pa, da je sodišče povsem napačno zaključilo, da mu na mesec po plačilu preživnine in najemnine ostane še 2.500,00 EUR, saj mu ostane bistveno manj. Pri tem (podobno, kot v v predlogu za oprostitev plačila stroškov) navede, da mesečno plačuje kredit pri C. banki v višini 632,51 EUR, kredit pri D. in E. v višini 322,76 EUR, 100,00 EUR plačuje mesečnega stroška negativnih obresti, 200,00 EUR na mesec zaradi stikov z otrokoma (za hrano, sadje, pijačo, včasih tudi žepnino), 150,00 EUR za plačilo kartice Mercator od A. A., ki ta znesek porabi za preživljanje njunih otrok, še dodatnih 200,00 EUR za stvari, ki jih kupi otrokoma (kolo, fitnes karto, skoraj polovico stroškov letnega dopusta). Tako mu na mesec ostane 900,00 EUR, ki jih porabi za nakupe kozmetike, čistil, živil, zdravil, za avto, gorivo. Izpostavi, da je tudi slabega zdravstvenega stanja. Tako mu na mesec ne ostane praktično nič.

7S tovrstnimi navedbami pritožnik ni uspel izkazati, da se je njegovo finančno stanje po izdaji obsodilne sodbe dne 27. 2. 2025, pa do vložitve predloga za oprostitev stroškov dne 4. 4. 2025, kakorkoli poslabšalo oz. spremenilo. Do razveze z A. A. je prišlo že septembra 2024, prav tako je že meseca februarja 2025 moral odplačevati kredit, vsekakor pa je imel že takrat tudi opisane življenjske stroške za hrano in oblačila, po lastni izjavi pa ima sladkorno bolezen že od leta 2009 in je srčni bolnik od leta 2013.

8Prvostopenjsko sodišče pa je vseeno pravilno ugotovilo, da povprečni mesečni dohodek obsojenca (za mesece december 2024, januar 2025 in februar 2025) znaša 3.523,15 EUR. Plačuje preživnino za oba sinova v višini 500,00 EUR in najemnino za stanovanje približno 500,00 EUR, ostale stroške pa pritožnik navaja neupravičeno. Dejstvo je namreč, da kreditne obveznosti ne morejo biti okoliščina za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka¹, kot tudi ne redni življenjski stroški. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da se ne morejo upoštevati odhodki za stanovanje, v katerem po lastni izjavi sploh več ne živi. Plačilo kreditov in rednih stroškov za življenje je tako pravilno ovrednotilo kot okoliščine, ki ne dajo podlage za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka, temveč kvečjemu za obročno plačilo stroškov kazenskega postopka (v enajstih mesecih). Tudi po oceni pritožbenega sodišča namreč preživljanje obsojenca in njegovih otrok z že navedenim načinom odplačila stroškov postopka ne bo ogroženo. Pri tem pritožbeno sodišče ponovno poudarja, da določbe, ki v primeru obsodilne sodbe urejajo oprostitev stroškov kazenskega postopka, predstavljajo izjemo, obsojenec pa ni izkazal spremembe v smislu spremembe oz. poslabšanja njegovega premoženjskega stanja po izdaji obsodilne sodbe.

9Glede na povedano so pritožbene navedbe o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja glede obsojenčevih premoženjskih razmer neutemeljene in je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo obsojenčev predlog za oprostitev plačila stroškov postopka, medtem ko je istočasno pritrdilo obsojenčevemu predlogu za obročno plačilo tako sodne takse, kot tudi vseh stroškov postopka.

10Iz teh razlogov je bilo potrebno pritožbo obsojenca, ki je neutemeljena, zavrniti (tretji odstavek 402. člena ZKP) in potrditi izpodbijani sklep v odsotnosti kršitve, na katero pritožbeno sodišče ob preizkusu zakonitosti sklepov sodišč prve stopnje pazi uradoma (peti odstavek 402. člena ZKP).

11V skladu z določbo četrtega odstavka člena 10 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) se v tem postopku sodna taksa ne plača.

¹ VSM Sklep II Kp 28678/2011 z dne 14.11.2019