VSC Sklep I Kp 49705/2025

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje, da v roku 24 ur znova odloči o obstoju pogojev za podaljšanje pripora zoper obdolženca A. A., pri čemer obdolženec do sprejema nove odločitve ostaja v priporu.

1Z uvodoma navedenim sklepom je senat Okrožnega sodišča v Celju iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) obdolžencu podaljšal pripor za dva meseca, tj. do vključno dne 10. 10. 2025 do 16.04 ure.

2Zoper sklep se je pritožila obdolženčeva zagovornica zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve kazenskega zakona ter predlagala razveljavitev sklepa in odpravo pripora.

3Pritožba je utemeljena.

4Zagovornica v pritožbi utemeljeno ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep o podaljšanju pripora izdalo, preden bi se imela zagovornica sploh možnost izjaviti o predlogu državnega tožilstva za podaljšanje pripora. Pritožbeno sodišče je glede teh pritožbenih navedb ugotovilo, da je tožilstvo podalo predlog za podaljšanje pripora dne 25.7.2025. Sodišče prve stopnje ga je vročalo zagovornici in obdolžencu, skupaj z dopisom z dne 28.7.2025 o možnosti izjave glede predloga v roku 24 ur. Dopis in predlog za podaljšanje pripora je bil obdolžencu vročen 28.7.2025, zagovornici pa šele 11.8.2025 (list. št. 105). Glede na obrazloženo tako zagovornica utemeljeno navaja, da je pisanje prejela šele dne 11.8.2025, odgovor na predlog tožilstva za podaljšanje pripora pa je podala dne 12.08.2025 (red. št. 57), torej v roku 24 ur, ko pa je o podaljšanju pripora že bilo odločeno z izpodbijanim sklepom z dne 8.8.2025.

5Pritožba utemeljeno izpostavi, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo navedb, ki jih je zagovornica v odgovoru podala, in se do njih ni opredelilo. S tem je zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, prekršilo je pravico do obrambe oziroma pravico do izjave v kontradiktornem postopku. V tem postopku sta bili obdolžencu kršeni ustavno določeni pravici do izjave iz 22. člena in do obrambe iz 29. člena Ustave RS, v primeru kršitve v Ustavi zagotovljene pravice pa vpliva te kršitve na zakonitost ter pravilnost izpodbijane odločitve niti ni treba izkaz(ov)ati.

6Pravica do izjave ima še posebno ustavnopravno težo v postopku odločanja o priporu, saj gre za odločanje o posegu v posameznikovo osebno svobodo (prvi odstavek 19. člena Ustave RS). Pravica priprtega, da se opredeli do razlogov tožilstva za odreditev ali podaljšanje pripora ter da ima dostop do vseh dokumentov v spisu, ki so bistveni za presojo zakonitosti pripora, izhaja tudi iz tretjega in četrtega odstavka 5. člena EKČP. Po praksi ESČP mora biti gradivo, ki je ključnega pomena za oceno zakonitosti pripora, obrambi na ustrezen način dostopno vsaj nekaj časa vnaprej, tako da ji je zagotovljena realna možnost, da predstavi protiargumente. Zahteva po hitrem odločanju v pripornih zadevah pa ne sme iti na škodo pravic do obrambe in do izjave, ne glede na to, ali v zadevi preti iztek časa trajanja pripora po predhodnem sklepu preiskovalnega sodnika.

7Pritožbeno sodišče je glede na navedeno izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje po tretjem odstavku 402. člena ZKP. Sodišče prve stopnje bo v roku 24 ur moralo sprejeti in argumentirati novo odločitev o (ne)obstoju vseh pogojev za podaljšanje pripora, pri čemer se bo moralo opredeliti tudi do navedb zagovornice, podanih v odgovoru na predlog za podaljšanje pripora z dne 12.8.2025. Do takrat pa bo obdolženec ostal v priporu. V roku 24 ur bo morala biti vnovična odločitev ne zgolj sprejeta, temveč sklep tudi vročen obdolžencu (smiselna uporaba drugega odstavka 20. člena Ustave). Glede na naravo ugotovljene kršitve in odločitev višjega sodišča se slednje do preostalih pritožbenih navedb zagovornice ne opredeljuje.