VSRS Sklep X DoR 35/2025-4

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali je Upravno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zavzelo stališče, da mora Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, ko obnavlja postopek na podlagi določbe 2. točke prvega odstavka 45. člena Zakona o kmetijstvu (ZKme-1), ugotavljati materialno resničnost pravno relevantnih dejstev, ki izhajajo iz pravnomočne odločbe pristojnega organa?

1Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijano sodbo zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) delno ugodilo tožbi in odpravilo odločbo Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja št. 33101-48417/2021/15 z dne 23. 8. 2022 v 2., 3., 4. in 5. točki izreka ter v tem obsegu vrnilo zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. Glede odločitve, da se postopek obnovi (1. točka izreka prej navedene odločbe) pa je tožbo zavrnilo, saj so pogoji za obnovo postopka podani. Toženki je tudi naložilo povrnitev stroškov postopka tožnika.

2V razlogih navedene sodbe je Upravno sodišče pritrdilo toženki, da je pravilna pravna podlaga za odločanje o obnovi postopka Zakon o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1) in ne Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). ZKme-1 je glede na ZUP lex specialis. Ni pa se strinjalo, da je organ vezan na odločbo o prekršku oziroma na dejstva, ki so tam ugotovljena, in mu zato v obnovljenem postopku nobenih okoliščin oziroma za odločitev relevantnega dejanskega stanja ni treba ugotavljati. Ne iz ZKme-1 ne iz ZUP ne izhaja, da je upravni organ vezan na odločbo o prekršku ali dejstva, ki iz nje izhajajo.¹ Odločba drugega organa, ki kaže na verjetnost obstoja dejstva, ki bi lahko pripeljalo do drugačne odločitve, je sicer podlaga, da se postopek obnovi, vendar pa tudi v obnovljenem postopku velja načelo materialne resnice, kar pomeni, da je treba ugotavljati resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, pomembna za zakonito in pravilno odločbo (8. člen ZUP) in upoštevati načelo zaslišanja stranke (9. člen ZUP). Zgolj vpogled v in povzemanje odločbe o prekršku ne zadošča za vsebinsko odločitev v obnovljenem postopku. Za ugotovitev relevantnega dejanskega stanja mora upravni organ tudi v obnovljenem postopku izvesti poseben ugotovitveni postopek, v katerem mora biti stranki dana možnost, da se izreče o vseh okoliščinah in dejstvih, o predlogih in ponujenih dokazih, sodelovati pri izvedbi dokazov, se z uspehom dokazovanja seznaniti in se o tem izreči. Ta pa v tej zadevi ni bil izpeljan.

3Toženka je zoper pravnomočno sodbo vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem Vrhovnemu sodišču predlaga, naj dopusti revizijo glede dveh vprašanj.

4Predlog je delno utemeljen.

5Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, zato je toženkinemu predlogu za dopustitev revizije v tem delu ugodilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP). Kot izhaja že iz izpodbijane sodbe ter priloženih sodb Upravnega sodišča, se v praksi pogosteje pojavlja, da se obnove postopkov po uradni dolžnosti začno na podlagi ugotovitev drugih organov. Kot pomembno se zato kaže vprašanje, koliko in kako so vezani organi pri odločanju o obnovi postopka in v samem obnovljenem postopku ter kakšne pravice ima pri tem stranka postopka. Stališče Vrhovnega sodišča o tem v danem kontekstu upravnih postopkov še ni (v celoti) izoblikovano. Navedeno je pomembno z vidika pravne varnosti, saj je tudi v bodoče pričakovati večje število tovrstnih primerov.

6V preostalem delu je Vrhovno sodišče ocenilo, da pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato v tem delu Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo.

7Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

¹ V sprotni opombi je dodalo, da ima 149. člen ZUP le določbo v zvezi z vezanostjo upravnega organa na pravnomočno sodbo kazenskega sodišča, s katero je obdolženec spoznan za krivega, in sicer glede vprašanja, ali sta podana kaznivo dejanje in storilčeva kazenska odgovornost.