VSRS Sklep II DoR 120/2025

Postopek se prekine do odločitve Sodišča Evropske unije o predlogu za sprejem predhodne odločbe o razlagi členov 6(1) in 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah v zadevi II Ips 14/2025.

1Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta notarski zapis Kreditne pogodbe št. 171991/6 in Sporazuma o ustanovitvi hipoteke SV 591/05 z 11. 11. 2005, ter Kreditna pogodba št. 171991/6 z 11. 11. 2005 nična (II. točka izreka), in toženi stranki naložilo plačati 35.883,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 4. 2018 (III. točka izreka), v presežku glede zakonskih zamudnih obresti od 22. 4. 2015 do 1. 4. 2018, pa tožbeni zahtevek zavrnilo (IV. točka izreka) ter odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške (V. točka izreka).

2Sodišče druge stopnje je pritožbi pravdnih strank zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo o stroških pritožbenega postopka.

3Toženka predlaga naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede vprašanj:

◦ Ali je Višje sodišče v Mariboru kršilo načelo kontradiktornosti ter načelo obrazloženosti sodne odločbe, s tem pa kršilo 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP in storilo absolutno bistveno kršitev postopka, ko se ni opredelilo do dokazne ocene sodišča prve stopnje oziroma se je do nje opredelilo zgolj na način, da jo je opredelilo kot pravilno?

◦ Kaj vsebuje oziroma zapolnjuje standard povprečnega potrošnika oziroma kaj pomeni, da je potrošnik normalno obveščen, razumen, razumno pozoren in preudaren v primeru sklepanja kreditne pogodbe v tuji valuti?

◦ Kakšna je zahtevana skrbnost osebe, ki pri sklepanju kreditne pogodbe v tuji valuti nastopa v vlogi potrošnika?

◦ Ali lahko povprečni potrošnik, ki je normalno obveščen, razumno pozoren in preudaren, že na podlagi opozorila, iz katerega izhaja vsebina iz 9. točke prvega odstavka 7. člena ZPotK, sklepa, ne le da se lahko valutni tečaj spremeni in da to vpliva na velikost obrokov, ampak da se lahko spremeni tudi v obsegu, ki ni neznaten, torej da ima nihanje tečaja lahko tudi 'znaten' učinek na njegove finančne obveznosti, ki je lahko zanj pozitiven (znižanje tečaja CHF) ali negativen (zvišanje tečaja CHF)?

◦ Ali drži, da posamezne okoliščine, ki so obstajale v času sklepanja kreditne pogodbe v tuji valuti (npr. dejstvo, da banka določenih produktov ni favorizirala, da produkta ni ponujala kot varnega, da je oceno o ugodnosti kredita oblikoval sam potrošnik, možnost konverzije, dolgotrajnost pogajanj oziroma sklepanja kreditne pogodbe, dejstvo, da kredit kreditojemalcema ni bil vsiljen), niso relevantne za presojo, ali je banka na podlagi določil ZVPot opravila pojasnilno dolžnost nasproti potrošniku, in ali neopredelitev Višjega sodišča do vseh okoliščin sklepanja kreditne pogodbe v tuji valuti predstavlja absolutno bistveno kršitev določb ZPP iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter kršitev temeljnih procesnih jamstev iz 14. in 22. člena Ustave?

◦ Katere okoliščine bi lahko vplivale na to, da pri kreditih, vezanih na tujo valuto, ob neustrezno opravljeni pojasnilni dolžnosti ne bi bil izpolnjen pogoj za to, da kreditna pogodba vsebuje nepošten pogodbeni pogoj iz 24. člena ZVPot?

◦ Ali prisotnost notarja oziroma sklepanje kreditne pogodbe v tuji valuti v obliki notarskega zapisa predstavlja okoliščino, ki jo je potrebno upoštevati pri presoji izpolnitve pojasnilne dolžnosti skladno z ZVPot?

◦ Kako lahko podjetje pri sklepanju kreditnih pogodb s potrošniki preveri, ali je potrošnik v ustrezni meri ponotranjil informacije, ki jih je posredovalo podjetje, na način, da je sposoben oblikovati oceno potencialno znatnih ekonomskih posledic sklenjene pogodbe?

◦ Kako podjetje seznanjenost z valutnim tveganjem, ki ga potrošniku predstavi v okviru pojasnilne dolžnosti skladno z ZVPot in ZPotK, razlikuje od morebitnih preoptimističnih pričakovanj potrošnika, da se tečaj ne bo spremenil ali se bo spremenil v njegovo korist?

◦ Ali je bila presoja Višjega sodišča v Mariboru, da neopravljena pojasnilna dolžnost vodi v nepoštenost pogodbenega pogoja na podlagi 1. in 4. točke prvega odstavka 24. člena ZVPot, materialnopravno pravilna?

◦ Kdaj začne teči zastaralni rok za kondikcijske terjatve iz 87. člena OZ v primeru, da gre za kondikcijske zahtevke, ki nastanejo kot posledica ničnosti na podlagi ugotovitve nepoštenosti iz drugega odstavka 23. člena ZVPot?

◦ Ali je Višje sodišče v Mariboru pravilno uporabilo določbo 87. člena OZ, ko je izključilo uporabo 193. in 198. člena OZ, ko je presojalo kondikcijske zahtevke pri vračanju na podlagi nične pogodbe zaradi nepoštenega pogodbenega pogoja med banko in potrošnikom?

◦ Ali je Višje sodišče v Mariboru pravilno razlagalo vsebino 87. člena OZ na način, da se pri uporabi pravil vračanja strožje obravnava eno izmed strank nične pogodbe zgolj iz razloga, ker na nasprotni strani nastopa potrošnik?

◦ Ali je Višje sodišče v Mariboru pravilno tolmačilo določbo 87. člena OZ in pravila vračanja na način, da se izključi uporaba določila prvega odstavka 87. člena OZ v delu, v katerem je predvideno ustrezno denarno nadomestilo po cenah v času, ko je izdana sodna odločba, če gre za koristi, ki bi morale pripadati podjetju, če na drugi strani nastopa potrošnik?

◦ Ali je bila presoja Višjega sodišča v Mariboru, s katero je potrdilo odločitev Okrožnega sodišča v Mariboru, da je revidentka na podlagi pravil kondikcije dolžna tožeči stranki vrniti preplačan del kredita, materialnopravno pravilna?

4Postopek se prekine.

5Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 14/2025 na podlagi tretjega odstavka v povezavi s točko (b) prvega odstavka 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije ter na podlagi 113.a člena Zakona o sodiščih s sklepom z 21. 5. 2025 prekinilo postopek in na Sodišče Evropske unije (v nadaljevanju Sodišče EU) naslovilo vprašanje glede razlage členov 6(1) in 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah. Postavljeno vprašanje se glasi: "Ali je v nasprotju s členoma 6(1) in 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah sodna razlaga nacionalnega prava, po kateri lahko sodišče pri odločanju o kondikcijskem zahtevku potrošnika v zvezi z vzajemno izpolnjeno nično pogodbo o hipotekarnem kreditu v tuji valuti, v primeru, ko banka glede pomanjkljivih pojasnil o valutnem tveganju ni ravnala nepošteno v subjektivnem smislu in pogodba ne nasprotuje temeljnim moralnim načelom, banki naloži, da mora potrošniku vrniti razliko med seštevkom plačanih obrokov kredita v evrski vrednosti na dan plačila posameznega obroka ter zneskom kredita v evrski vrednosti na dan nakazila na račun potrošnika, zmanjšano za ustrezno nadomestilo za uporabo posojenega kapitala?”

6V obravnavanem primeru je odločitev o predlogu za dopustitev revizije med drugim odvisna od rešitve istega vprašanja glede razlage prava Evropske unije, kot ga je Vrhovno sodišče že zastavilo Sodišču EU v zadevi II Ips 14/2025, zato je je Vrhovno sodišče na podlagi tretjega odstavka 113.a člena Zakona o sodiščih prekinilo tudi ta postopek. Pri tem je Vrhovno sodišče ravnalo smiselno enako, kakor velja v postopku z zahtevo za presojo ustavnosti (drugi odstavek 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču).

7Postopek se bo nadaljeval po odločitvi Sodišča EU o predlogu za sprejem predhodne odločbe v zadevi II Ips 14/2025.

8Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).