UPRS Sodba I U 1854/2024-6

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Kranju 601/2024 z dne 26. 9. 2024 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 347,70 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Povzetek izpodbijane odločbe

1Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku v zvezi z dediščinsko tožbo zoper zapustnikovega sina.

2Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica 27. 12. 2023 vložila prošnjo za dodelitev BPP, v kateri je kot pravno zadevo navedla "dediščinska tožba zoper zapustnikovega sina (glej Bpp 827/2023)". Z odločbo tožene stranke s številko Bpp 827/2023 je bila tožnici dodeljena redna BPP v obliki pravnega svetovanja o tožničinem pravnem položaju glede vložitve tožbe o uveljavljanju dedne pravice iz naslova zunajzakonske zveze po zapustniku. Iz odvetnikovega poročila v zadevi Bpp 827/2023 izhaja tožničino obrazloženo mnenje glede obstoja njene zunajzakonske zveze z zapustnikom, zato želi vložiti dediščinsko tožbo zoper zapustnikovega sina.

3Tožena stranka je ugotovila, da je Okrajno sodišče v Kranju v zapuščinski zadevi I D 455/2019 (v nadaljevanju zapuščinski postopek) prekinilo postopek in napotilo tožnico na pravdo zoper zapustnikovega sina. Tožnica je 15. 6. 2021 vložila tožbo zaradi ugotovitve dedne pravice po zapustniku iz naslova zunajzakonske skupnosti zoper zapustnikovega sina, ki jo je Okrožno sodišče v Kranju vodilo z opravilno številko I P 74/2021 (v nadaljevanju pravdna zadeva 74/2021). V tej pravdni zadevi je sodišče ustavilo postopek 3. 4. 2023 zaradi umika tožbe. Razlog za prekinitev zapuščinskega postopka je tako prenehal obstajati, zato je Okrajno sodišče v Kranju postopek nadaljevalo in izdalo sklep o dedovanju, v katerem je zapustnikovega sina razglasilo za oporočnega in zakonitega dediča.

4V zvezi z izpolnjevanjem pogojev se je tožena stranka sklicevala na četrti odstavek 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in sodbi Upravnega sodišča v zadevah I U 266/2015 z dne 11. 3. 2015 in I U 1714/2010 z dne 16. 2. 2011. Ugotovila je, da je tožnica v umiku tožbe v pravdni zadevi 74/2021 navedla, da tožbo umika po tehtnem premisleku in zaradi psihičnega pritiska, ki ga doživlja ob tem postopku. Iz tožbenih navedb zoper prvo odločitev tožene stranke v obravnavani zadevi dodelitve BPP, ki jo je Upravno sodišče odpravilo s sodbo I U 579/2024 z dne 3. 6. 2024, izhaja, da je najpomembnejši razlog za umik tožbe v pravdi finančne narave, saj tožnica ni imela sredstev za plačevanje odvetniških storitev in ni bila obveščena o možnosti dodelitve BPP. Tožena stranka tožničinim navedbam o možnosti dodelitve BPP ni sledila, saj je imela tožnica od vložitve tožbe v pravdni zadevi 74/2021 pooblaščenko in je za to pravdno zadevo vložila prošnjo za dodelitev BPP, ki je bila zavrnjena z odločbo številka Bpp 395/2022 z dne 22. 5. 2022. Z odločbo Bpp 671/2021 z dne 6. 10. 2021 je bila zavrnjena tudi tožničina prošnja za dodelitev BPP, ki jo je vložila v zvezi z zapuščinskim postopkom po zapustniku. Tožnici je bil torej poznan institut BPP. Tožbo v pravdni zadevi 74/2021 pa je umaknila pred razpisom naroka za glavno obravnavo, kar pomeni, da so ji stroški postopka že nastali. Glede na fazo postopka, v katerem je prišlo do umika, dejstvo, da so tožnici v pravdni zadevi že nastali stroški, da tožnica pozna institut BPP, da je tožbo umaknila tožničina pooblaščenka, ki jo je z veliko verjetnostjo seznanila tudi s plačilom pravdnih stroškov nasprotni stranki kot posledico umika tožbe pred njenim umikom, je tožena stranka ugotovila, da po vsej verjetnosti razlog za umik tožbe v pravdni zadevi 74/2021 ni izključno finančna nezmožnost tožnice za nadaljevanje pravdnega postopka. Glede na izjavo o umiku in ugotovljena dejstva je bil po presoji tožene stranke razlog za umik tožbe v pravdni zadevi na tožnici.

5V nadaljevanju je tožena stranka presojala še, ali se obravnavana prošnja za dodelitev BPP nanaša na isto zadevo, v kateri je tožnica že umaknila tožbo. Tožnica je namreč sodelovala v zapuščinskem postopku, med katerim je v skladu z napotitvenim sklepom vložila tožbo, ki jo je umaknila. Zapuščinski postopek se je nadaljeval in zaključil s pravnomočnim sklepom o dedovanju, v skladu s katerim je oporočni in zakoniti dedič zapustnikov sin. Pravnomočen sklep o dedovanju veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, pri čemer je redna pot za uveljavljanje dedne pravice zapuščinski postopek, pravdni postopek pa je le izjema v zakonsko predvidenih primerih. Taka izjema je tudi dediščinska tožba, na podlagi katere se lahko uveljavlja dedno pravico po pravnomočnosti sklepa o dedovanju v pravdi, če je sodišče v zapuščinskem postopku stranko napotilo na pravdo, pa stranka ni vložila tožbe pravočasno, ter je to sodišče nadaljevalo zapuščinski postopek in ga zaključilo s pravnomočnim sklepom o dedovanju. Tožnica je v pravdni zadevi vložila tožbo zaradi zakonite dedne pravice iz naslova zunajzakonske skupnosti v roku, določenem v napotitvenem sklepu, vendar je pred narokom v pravdni zadevi umaknila tožbo, zato se je zapuščinski postopek nadaljeval in zaključil.

6Iz nadaljnje obrazložitve izhaja, da je ob upoštevanju navedenega dejanskega stanja izpolnjen pogoj "iste zadeve" iz četrtega odstavka 24. člena ZBPP. V zapuščinskem postopku je bilo treba posebej vložitvi ugotovitveno tožbo na obstoj zakonite dedne pravice, ki bi bila podlaga za ugotovitev statusa zakonitega dediča v zapuščinskem postopku, če bi bila izkazana. Po pravnomočno zaključenem zapuščinskem postopku pa je za uveljavljanje dedne pravice po zapustniku možna dediščinska tožba, vendar je v obravnavani zadevi tudi v tem postopku odločilno, da tožnica dokaže obstoj zunajzakonske pravice z zapustnikom (kot je bil to predmet postopka v pravdni zadevi 74/2021). Dediščinsko tožbo lahko vloži le dedič, kar pomeni, da bi morala tožnica najprej izkazati status dediča, da bi bila podana aktivna legitimacija za vložitev dediščinske tožbe. Razlog za dediščinsko tožbo bi v obravnavani zadevi odpadel, če bi tožnica uspela v pravdni zadevi 74/2021 s tožbo, ki jo je vložila po napotitvenem sklepu. Ob upoštevanju stališč Vrhovnega sodišča in pravne teorije je tožena stranka ugotovila, da bi bilo treba v obravnavani dediščinski tožbi postaviti tako dajatveni kot tudi ugotovitveni zahtevek o obstoju tožničine zunajzakonske zveze z zapustnikom, saj je obstoj zunajzakonske zveze in status dediča pogoj za uspeh z dediščinsko tožbo. Ugotovitveni zahtevek o obstoju tožničine zunajzakonske zveze z zapustnikom pa je bil že predmet pravdnega postopka v zadevi I P 74/2021. Tožena stranka še ugotavlja, da bi pravdni postopek v tej predhodni zadevi in pravdni postopek iz naslova dediščinske tožbe pripeljala do bistveno enakega zaključka, to je tožničino upravičenje uveljavljati dedno pravico, če bi bila ugotovljena njena zunajzakonska skupnost z zapustnikom. V primeru napotitvenega sklepa je postopek "dvofazni", v katerem se najprej ugotovi obstoj zakonite dedne pravice iz naslova zunajzakonske skupnosti, nato pa se uveljavlja pravica do dedovanja v zapuščinskem postopku, medtem ko se z dediščinsko tožbo oba zahtevka uveljavljata v enem pravdnem postopku. Pogoj iz četrtega odstavka 24. člena ZBPP tako ni izpolnjen, ker je tožnica v pravdni zadevi 74/2021 že umaknila tožbo iz razlogov na njeni strani, z obravnavano prošnjo pa prosi za dodelitev BPP v isti zadevi.

Povzetek navedb strank

7Zoper izpodbijano odločbo vlaga tožnica tožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevi vrne toženi stranki v ponoven postopek. Priglaša stroške postopka tega upravnega spora.

8Iz tožbenih navedb izhaja, da je v zvezi z razlago četrtega odstavka 24. člena ZBPP ključno dejstvo, da tožnice v pravdni zadevi I P 74/2021 ni zastopala pooblaščenka na podlagi odločbe o BPP, temveč na podlagi pooblastila. Namen 24. člena ZBPP je, da se BPP dodeli prosilcem za razumne zadeve, kjer obstoji verjetnostni zgled za uspeh v postopku ter se prepreči podvajanje stroškov zastopanja zaradi veriženja postopkov. Podvajanja stroškov v obravnavani zadevi ni, saj je tožnica sama plačala odvetniške stroške v pravdni zadevi 74/2021. Prosilcu se onemogoči izvajanje namena ZBPP, če se prosilcu zavrne BPP zaradi predhodnega umika tožbe v zadevi, v kateri ni imel odobrene BPP in državi niso nastali stroški. Meni, da stališče Upravnega sodišča v zadevi I U 266/2015 z dne 11. 3. 2015 iz neutemeljenih razlogov omejuje pravico do dostopa do BPP. Smisel četrtega odstavka 24. člena ZBPP je po mnenju tožnice preprečitev izkoriščanja pravice do plačila stroškov postopka, ko bi prosilci verižili iste postopke in državi povečevali stroške.

9Po tožničinem mnenju je treba pogoj iste zadeve razlagati kot identično zadevo in ne kot pravno zadevo, ki se po lastnostih oziroma značilnostih ujema z zadevo, za katero je prosilec prosil za dodelitev BPP. Postopek v zadevi I P 74/2021 je tekel zaradi ugotovitve tožničine dedne pravice, pri čemer je bil tožbeni zahtevek ugotovitvene narave. V obravnavani zadevi pa je tožnica prosila za dodelitev BPP za postopek z dediščinsko tožbo, ki vsebuje dajatveni tožbeni zahtevek. Oporeka ugotovitvi tožene stranke, da bi oba postopka pripeljala do bistveno enakega zaključka, saj bi bilo po pravnomočnosti pravdne zadeve I P 74/2021 v primeru odločitve v tožničino korist ugotovljeno, da obstoji tožničina dedna pravica po zapustniku. Po koncu postopka z dediščinsko tožbo pa bi tožnica v primeru uspeha pridobila lastninsko pravico. Rezultati postopka torej ne pripeljejo do bistveno enakega zaključka, zato ne gre za isto zadevo.

10V nadaljevanju toženi stranki očita, da bi morala razlog za umik tožbe ugotoviti s stopnjo gotovosti in ne verjetnosti, zato so kršene določbe postopka. V zvezi z razlogom za umik pa je po tožničinem mnenju tudi zmotno ugotovljeno dejansko stanje. Tožnica je namreč želela dobiti BPP, saj ni bila zmožna plačevati odvetniških stroškov (vložitev tožbe je 1.045,30 EUR), do česar se tožena stranka ne opredeli. Meni, da ni pravno pomembno, v kateri fazi je tožnica umaknila tožbo. Zmotno je ugotovljeno, da pred umikom tožbe ni vložila prošnje za dodelitev BPP.

11Tožena stranka je poslala spise, ki se nanašajo na zadevo, na tožbo pa ni odgovorila.

Presoja sodišča

12Tožba je utemeljena.

K I. točki izreka

13Predmet obravnavanega upravnega spora je odločba, s katero je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku v zvezi z dediščinsko tožbo zoper zapustnikovega sina. Ugotovila je, da tožnica ne izpolnjuje pogoja iz četrtega odstavka 24. člena ZBPP, saj je v isti zadevi že umaknila tožbo iz razlogov, ki so na njeni strani.

14V skladu s četrtim odstavkom 24. člena ZBPP se prosilcu brezplačna pravna pomoč ne dodeli, če se ugotovi, da je bila v isti zadevi tožba že umaknjena iz razlogov, ki so na strani prosilca za brezplačno pravno pomoč.

15V obravnavani zadevi ni sporno, 1) da je Okrajno sodišče v Kranju vodilo zapuščinski postopek I D 455/2019; 2) da je bila tožnica v navedenem postopku napotena na pravdo zaradi ugotovitve njene zakonite dedne pravice iz naslova zunajzakonske zveze z zapustnikom zoper zapustnikovega sina; 3) da je tožnica vložila tožbo zaradi ugotovitve dedne pravice iz naslova zunajzakonske skupnosti po zapustniku zoper zapustnikovega sina, ki se je pred Okrožnim sodiščem v Kranju vodila z opravilno številko I P 74/2021; 4) da je bil navedeni pravdni postopek zaradi tožničinega umika tožbe ustavljen s sklepom I P 74/2021 z dne 3. 4. 2023; 5) da se je navedeni zapuščinski postopek zaključil s pravnomočnim sklepom o dedovanju, s katerim je bil zapustnikov sin razglašen za dediča. Sporno je, ali tožnica izpolnjuje pogoje iz četrtega odstavka 24. člena ZBPP, torej, ali je že umaknila tožbo v isti zadevi iz razlogov, ki so na strani tožnice kot prosilke za BPP.

16Po presoji sodišča je zmotno stališče tožene stranke, da je tožnica že umaknila tožbo v isti zadevi, za katero v obravnavani zadevi prosi za BPP. Iz četrtega odstavka 24. člena ZBPP izhaja, da je pri presoji, ali gre za isto zadevo, treba upoštevati tisto zadevo, v kateri je tožnica umaknila tožbo. To je tožnica storila v pravdni zadevi I P 74/2021, v kateri je bil predmet presoje le obstoj tožničine zakonite dedne pravice iz naslova obstoja zunajzakonske zveze, z njo pa je zahtevala le ugotovitev svoje dedne pravice. Gre torej za ugotovitveni zahtevek. V obravnavani zadevi pa tožnica prosi za dodelitev BPP za vložitev dediščinske tožbe. Predmet takšne tožbe v tožničinem primeru je tako ugotovitev njene zakonite dedne pravice v okviru predhodnega vprašanja kot tudi izročitev zapuščine od posestnika, kar med strankama ni sporno. Dediščinska tožba, v zvezi s katero tožnica prosi za dodelitev BPP, ima lahko vmesni ugotovitveni zahtevek (na ugotovitev obstoja dedne pravice), mora pa imeti dajatvenega zahtevka (za izročitev zapuščine). Iz navedenega je razvidno, da se pravdni zadevi razlikujeta po predmetu presoje, ugotavljanju različnih dejstev in vrsti zahtevkov, ki se jih uveljavlja v posamezni pravdni zadevi. Da se pravdna zadeva I P 74/2021 in zadeva, v zvezi s katero prosi tožnica za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z dediščinsko tožbo, razlikujeta, pa je očitno tudi iz obrazložitve izpodbijane odločbe, kjer tožena stranka pojasnjuje, kaj je dediščinska tožba in v katerem delu bi ta tožničina tožba bila enaka pravdni zadevi I P 74/2021. Dejstvo, da bi bilo v dediščinski tožbi treba ugotoviti ista dejstva v zvezi z obstojem tožničine dedne pravice, kar je bilo predmet presoje v umaknjeni pravdni zadevi I P 74/2021, po presoji sodišča ne pomeni iste zadeve v smislu četrtega odstavka 24. člena ZBPP, saj v zadevi, v zvezi s katero tožnica prosi za dodelitev BPP, ni dolžna postaviti vmesnega ugotovitvenega zahtevka, poleg tega bi bilo treba ugotavljati še druga dejstva za utemeljitev dajatvenega zahtevka. Že iz izpodbijane odločbe namreč izhaja, da je dediščinska tožba po sodni praksi Vrhovnega sodišča dajatvena tožba.

17Zmotno je tudi stališče tožene stranke, da gre za isto zadevo, ker bi tožnica v pravdnem postopku, v zvezi s katerim prosi za dodelitev BPP, dosegla bistveno enak zaključek kot v zapuščinskem postopku. Za ugotovitev, ali gre za isto zadevo po presoji sodišča ni bistven končni učinek različnih postopkov (zapuščinski in pravdni postopek), ki je v tožničini lastninski pravici na zapuščini, temveč je bistvena istovetnost dejanskega stanja in tožbenih zahtevkov v zadevi, za katero prosi za dodelitev BPP, z zadevo, v kateri je umaknila tožbo.

18Glede na to, da je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo, je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo na podlagi četrtega in petega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo istemu organu v ponoven postopek, v katerem je vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava. V ponovljenem postopku mora tožena stranka ob upoštevanju nespornega dejanskega stanja in pravne podlage, ki ureja dediščinsko tožbo, ugotoviti, ali tožnica izpolnjuje pogoje iz prvega v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP ter ostale pogoje, ki jih mora tožnica izpolnjevati za dodelitev BPP. Ker je sodišče odpravilo izpodbijano odločbo že iz navedenih razlogov, se ni opredelilo do ostalih tožbenih navedb.

19Odločitev je sprejeta brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, pa v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

K II. točki izreka

20Če sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, se tožniku v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Prisojeni znesek plača tožena stranka.

21Ker je bila zadeva rešena po sodniku posamezniku brez naroka za glavno obravnavo, tožnika pa je v postopku zastopal državni odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR v skladu s četrtim odstavkom 3. člena Pravilnika. Z zahtevanim 22 % DDV (v višini 62,70 EUR) so skupni stroški postopka 347,70 EUR. Prisojeni znesek stroškov mora tožena stranka tožniku povrniti v roku 15 dni od prejema te sodbe (drugi odstavek 313. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

22Tožena stranka je dolžna tožniku stroške povrniti v 15 dneh od vročitve sodbe. Obresti od zneska stroškov tega upravnega spora je sodišče tožniku prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v sodno določenem roku za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) v zvezi z 378. členom OZ¹).

¹ Enako tudi načelno pravno mnenje sprejeto na občni seji Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2006 (Pravna mnenja 1/2006, str.7 ).