VSC Sklep I Kp 7630/2022

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

1Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 307. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) odredilo pripor zoper obdolženega zaradi zagotovitve njegove navzočnosti na glavni obravnavi. Pripor po tem sklepu traja od dneva in ure prijetja obdolženca do objave sodbe, če ni prej odpravljen, najdlje pa mesec dni.

2Zoper sklep se je pritožil obdolženčev zagovornik zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter napačne uporabe materialnega prava. Predlagal je, da pritožbeno sodišče pripor odpravi in obdolženca spusti na prostost.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa pritožbeno izpodbijanega sklepa, ki ga je opravilo v smislu določila petega odstavka 402. člena ZKP, ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti. Pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa pa tudi pritožbene navedbe niso postavile pod vprašaj. V nasprotju s pritožnikom namreč pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zanesljivo dognalo ter razumno in prepričljivo utemeljilo danost vseh razlogov za odreditev pripora po drugem odstavku 307. člena ZKP - da je izkazan utemeljen sum storitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, očitno izmikanje glavni obravnavi, neuspešnost prisilnih privodov ter sorazmernost in neogibna potrebnost pripora v smislu določila 20. člena Ustave Republike Slovenije.

5Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo zakonske določbe, ki urejajo odreditev pripora zaradi zagotovitve navzočnosti obdolženca na glavni obravnavi in tudi prvotno ugotavljalo, ali je izkazan utemeljen sum, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje, saj je to v skladu z Ustavo RS temeljni pogoj za odreditev pripora. Utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, ki se mu očita v vloženem obtožnem predlogu, po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje izhaja iz prilog kazenske ovadbe SKP ... z dne 25.8.2021 ter poročila v dopolnitev kazenske ovadbe, torej vseh dokaznih virov, na katerih sloni obtožni predlog. Na str. 3-4 pritožbeno izpodbijanega sklepa je prvostopenjsko sodišče v bistvenem povzelo vsebino teh dokazov oziroma navedlo okoliščine, ki izhajajo iz le-teh (zlasti zapisnik o podaji kazenske ovadbe oškodovanke A. A., zbrana obvestila od B. B. in C. C., uradni zaznamek o izjavi Č. Č., uradni zaznamek o zaznavi kaznivega dejanja z dne 23.10.2021), in tako ugotovilo, da obstoji utemeljen sum za storitev obdolžencu očitanega kaznivega dejanja. Takšnih zaključkov pritožba niti ne izpodbija.

6Nadalje je sodišče prve stopnje utemeljilo tudi zaključek, da se obdolženec očitno izmika in noče pristopiti na glavno obravnavo. Pri tem je kronološko povzelo razpisane naroke za glavno obravnavo, na katere obdolženec ni pristopil.

Na podlagi spisovne dokumentacije pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopenjskemu sodišču, da je bil obdolženec nedvomno seznanjen, da zoper njega poteka predmetni kazenski postopek, saj mu je bil dne 11.4.2022 vročen obtožni predlog, večkrat pa tudi vabila na glavno obravnavo. Obdolženi že na narok dne 26.3.2024 ni pristopil, kljub izkazanemu vabilu in izostanka ni opravičil. Zato je bila za narok dne 25.4.2024 odrejena prisilna privedba, ki ni bila realizirana, saj obdolženca niso našli. Obdolženec je na naslednjih dveh narokih, dne 30.4.2024 in 16.5.2024 bil navzoč (vendar ni bil navzoč njegov zagovornik). Dne 3.9.2024 obdolženec ponovno ni pristopil, kljub izkazanemu vabilu. Njegov zagovornik je na tem naroku sicer povedal, da naj bi obdolženec zbolel, vendar na poziv sodišča, naj dostavi zdravniško potrdilo, tega ni storil, torej izostanek ni bil opravičen. Prav tako obdolženec, kljub izkazanemu vabilu, ni pristopil na narok dne 19.12.2024, na katerem je tudi zagovornik povedal, da se mu obdolženec na klice ne odziva in da ne ve, kje se nahaja. Posledično je bil za narok dne 7.3.2025 odrejen prisilni privod. Ta narok je bil preklican, nato pa je bila odrejena prisilna privedba, tako za dne 21.3.2025, kot tudi 28.3.2025. Ti dve prisilni privedbi nista bili realizirani, saj obdolženca niso našli.

7Ob tem, ko je bilo obdolžencu vabilo izkazano za naroke dne 26.3.2024, 3.9.2024 in tudi 19.12.2024, pa obdolženec neupravičeno ni pristopil na nobenega, kar tri prisilne privedbe pa niso bile realizirane, ker ga niso našli (dne 25.4.2024, 21.3.2025 in 28.3.2025), tudi po oceni pritožbenega sodišča ni nobenega dvoma, da se obdolženec vabilom sodišča zavestno in načrtno izogiba z namenom izogniti se predmetnemu kazenskemu postopku. Tako ne držijo navedbe zagovornika, da razlogi za odreditev pripora še niso podani. Iz obvestila PP ... z dne 6.5.2024 (l. št. 85) izhaja tudi, da so policisti ob iskanju obdolženca govorili z njegovo mamo, ki ni vedela, kje se nahaja, ko ga je poklicala in dala telefon policistu pa obdolženec policistu ni želel podati svoje trenutne lokacije, kar še dodatno kaže na njegovo očitno izmikanje predmetnemu postopku.

8Zagovornik v pritožbi navaja, da se je obdolženi v januarju 2025 z naslova ..., kjer je do tedaj prejemal pošto, preselil na novo prijavljeno stalno bivališče na naslovu ..., kjer je takrat tudi prijavil stalno bivališče. Sodišče je nato v vmesnem času narok za dne 07.03.2025 (izven obravnave) preklicalo in razpisalo nov narok, in sicer za dne 21.03.2025, na katerega pa obdolženca sodišče sploh ni vabilo, ampak je zoper njega odredilo prisilni privod. Na narok 21.03.2025 obdolženec torej po njegovem mnenju ni bil v redu vabljen, saj mu vabilo sploh ni bilo poslano, niti na naslov prejšnjega bivališča, niti na naslov njegovega takratnega in tudi aktualnega stalnega bivališča. Ker torej vabilo obdolžencu na narok obravnavo 21.03.2025 ni bilo pravilno vročeno oziroma sploh ni bilo vročeno, njegovega izostanka z naroka obravnave dne 21.03.2025 ni moč šteti za neupravičenega, kar enako velja tudi za narok dne 28.3.2025. Takšne pritožbene navedbe niso utemeljene, saj je prvostopenjsko sodišče pravilno upoštevalo tudi spremembo njegovega bivališča. Ker se namreč ni odzval pravilno vročenemu vabilu za narok dne 19.12.2024, je bil za narok dne 7.3.2024 odrejen prisilni privod. Na odredbi je pravilno naveden naslov obdolženca, to je ..., saj je takrat imel obdolženec še prijavljen ta naslov. Ta narok je bil preklican, nato pa je bila odrejena prisilna privedba, tako za dne 21.3.2025, kot tudi 28.3.2025. Tokrat se je kot naslov navedel ..., kar je pravilno, saj je imel obdolženec od 7.1.2025 kot stalni naslov prijavljeno ... . Ti dve prisilni privedbi nista bili realizirani, saj obdolženca niso našli. Tako niso utemeljene pritožbene navedbe, da ni bil pravilno vabljen na ta dva naroka in da se posledično pripor ne bi smel odrediti. Iz obvestila PP ... z dne 28.3.2025 izhaja tudi, da so ga tega dne iskali tako na naslovu ..., kot na starem naslovu ..., pa ga niso nikjer izsledili.

9Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je podana sorazmernost med odrejenim priporom in posegom v obdolženčevo osebno svobodo ter da drugače njegove navzočnosti ni mogoče zagotoviti. Že iz prakse Vrhovnega sodišča (VSRS Sodba XI Ips 44375/2017) izhaja, da je z določitvijo ukrepa za zagotovitev obtoženčeve navzočnosti po drugem odstavku 307. člena ZKP že zakonodajalec opravil test sorazmernosti med dolžnostjo države, da se izpelje zakonit kazenski postopek, in posegom v temeljne človekove pravice, ki ga predstavlja pripor. Na podlagi prej navedenih okoliščin je prvostopenjsko sodišče tudi utemeljeno presodilo, da se je obtoženec, ki je bil seznanjen, da zoper njega poteka kazenski postopek in je bil pravilno vabljen na razpisane naroke glavne obravnave, očitno izmikal udeležbi na glavni obravnavi in da njegove udeležbe ni mogoče doseči z odreditvijo milejših ukrepov - z vabili ali prisilno privedbo, ki niso bile realizirane. Ob upoštevanju, da se mu očita kaznivo dejanje zoper premoženje, za katera mu grozi kazni zapora do dveh let, je torej odreditev pripora neogiben in sorazmeren ukrep, da se na ta način zagotovi navzočnost obdolženca na tem procesnem dejanju sodišča. Temu zagovornik niti ne nasprotuje.

10Upoštevaje vse navedeno se pritožbene navedbe izkažejo kot neutemeljene, odločitev sodišča prve stopnje pa pravilna in zakonita. Ker pritožbeno sodišče pri obravnavanju pritožbe ni zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

11Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o odreditvi pripora, odmerilo sodišče prve stopnje, po pravnomočnosti sodbe.