VSC Sklep II Ip 69/2025

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom štelo, da je umaknjen ugovor zoper sklep o izvršbi. Ugotovilo je, da je bil plačilni nalog z dne 5. 2. 2024 vročen dolžniku 12. 2. 2024, rok za plačilo sodne takse je iztekel 26. 11. 2024. Dolžnik ni plačal sodne takse v roku, ki mu ga je v plačilnem nalogu določilo sodišče, pri tem pa niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.

2Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da sodišče ni izvedlo dokazov in zaslišalo predlaganih prič. Dolžnik je prikrajšan o ustavni pravici do sodnega varstva.

3Upnik ni odgovoril na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Dolžnik je hkrati s pritožbo vložil podredni predlog za vrnitev v prejšnje stanje. O tem je odločilo sodišče prve stopnje s sklepom z dne 5. 2. 2025 in je predmet ločenega pritožbenega preizkusa. Dolžnikove navedbe glede sporne vročitve, da ni prejel pravočasno sodnega pisanja, da mora sodišče ponoviti vročanje, da je za zamudo odgovorna pošta zaradi zakasnitve vročitve sodne pošte, se nanašajo na predlog za vrnitev v prejšnje stanje in na pritožbo zoper sklep o tem. Niso predmet presoje pritožbe zoper sklep, da se šteje ugovor zoper sklep o izvršbi za umaknjen. Prav tako niso predmet presoje navedbe, ki se nanašajo na oprostitev plačila sodne takse, ker sodišče naj ne bi opravilo poizvedb, da dolžnik nima sredstev za plačilo sodne takse, da je ugotavljanje bilančnega dobička zmotno. Sodišče prve stopnje je o tem že pravnomočno odločilo s sklepom z dne 5. 2. 2024. Dolžnik je uspel z delno oprostitvijo za znesek sodne takse nad 44,00 EUR.

6Ne držijo pritožbeni očitki, da odločitve sodišča ni mogoče vsebinsko preizkusiti, da ne vsebuje razlogov, da se sodišče ni opredelilo do navedb, da je dolžnik prikrajšan za pravico do sodnega varstva. Izpodbijani sklep ima relevantne dejanske ugotovitve glede vložitve ugovora zoper sklep o izvršbi, neplačila sodne takse, pozivanja k plačilu s plačilnim nalogom z rokom za plačilo, vročitvi plačilnega naloga 12. 2. 2024, iztekom roka za plačilo sodne takse 26. 11. 2024 (zaradi ugovora zoper plačilni nalog in predloga za taksno oprostitev ter pritožb) in neplačila sodne takse po novem plačilnem nalogu za 44,00 EUR. Teh ugotovitev dolžnik ne izpodbija.

7Dolžnik še navaja, da sodišče ni izvedlo dokazov in zaslišalo predlaganih prič, vendar ne pojasni katerih. Edini relevantni dokaz je glede vročitve plačilnega naloga za plačilo sodne takse, kar je bilo osebno 12. 2. 2024, zoper katerega je, kot ugotovljeno, vložil tako ugovor kot predlog za oprostitev plačila in potem pritožbi. Sodišče prve stopnje je ob neizpodbijanih dejanskih ugotovitvah pravilno štelo, da je ugovor zoper sklep o izvršbi umaknjen.

8V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Zato je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.