VSC Sklep I Kp 95054/2024

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje obdolžencu podaljšalo pripor ob vložitvi obtožnice, iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP).

2Zoper sklep se je pritožil obdolženčev zagovornik zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava, kot tudi vseh bistvenih kršitev pravil postopka, ki vplivajo na zakonitost odločitve. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da napadeni sklep v celoti razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek.

3Pritožba ni utemeljena.

4Za podaljšanje pripora ob vloženi obtožnici je bilo potrebno opraviti presojo, ali doslej pridobljeni podatki in dokazi izkazujejo v tej fazi kazenskega postopka zahtevani dokazni standard utemeljenega suma. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje takšno presojo opravilo v tč. 6 izpodbijanega sklepa (str. 2-8) in z izčrpno ter s tehtno argumentacijo ocenilo, da je obdolženec še vedno utemeljeno sumljiv očitanih kaznivih dejanj. Obstoj utemeljenega suma so potrdile priče, zaslišane v preiskavi (oškodovanka A. A., ki je tudi potrdila navedbe, dane na zapisnik o sprejemu ustne ovadbe, B. B., C. C., Č. Č., D. D., E. E., F. F.). Tekom preiskave je bilo pridobljeno tudi klinično-psihološko izvedensko mnenje o G. G. in H. H. ter psihiatrično izvedensko mnenje doc. dr. I. I.z dne 25.1.2025 o obdolžencu. Takšnim zaključkom sodišča prve stopnje o obstoju utemeljenega suma pritožbeno sodišče pritrjuje, zagovornik pa v pritožbi tega niti ne izpodbija.

5V pritožbi zagovornik izpostavlja, da je izvedenec za psihiatrijo doc. dr. I. I.v svojem izvedenskem mnenju z dne 25.1.2025 zapisal, da je potrebno pri obdolžencu diagnozo Bipolarne motnje še dokončno potrditi, kar pomeni, da ta še niso z gotovostjo ugotovljena, posledično pa na podlagi tega mnenja ni mogoče trditi, da je obdolženec ponovitveno nevaren.

Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da so razlogi sodišča prve stopnje, da je pri obtožencu podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti povsem utemeljeni, pri čemer je v točki 7. izpodbijanega sklepa ugotovilo in opisalo okoliščine, ki so podane v sferi obdolženca in ki kažejo na realno in konkretno nevarnost, da bo s svojo kriminalno dejavnostjo v primeru izpustitve nadaljeval. Te okoliščine se od odreditve pripora niso v ničemer spremenile in z njimi pritožbeno sodišče soglaša. Objektivne okoliščine (teža, način in številčnost istovrstnih kaznivih ravnanj, ki se očitajo obdolžencu na škodo oškodovancev, ki mu za to niso dali povoda) ter subjektivne okoliščine (negativne osebne lastnosti - agresivnost in nepredvidljivost, pogosto uživanje alkohola), nedvomno kažejo na obstoj ponovitvene nevarnosti, še posebej upoštevaje dejstvo, da zoper njega že teče kazenski postopek zaradi zanemarjenja mladoletne osebe in surovega ravnanja, ter da mu je že bil izrečen ukrep prepovedi približevanja, katerega je večkrat kršil. Prepoved približevanja se je nanašala na čas od 20.11.2024 do 19.1.2025, nekatera od izvršitvenih ravnanj pa se mu očitajo ravno v tem obdobju, kar kaže, da ta ukrep ni deloval v smeri, da bi obdolženca odvrnil od izvrševanja kaznivih dejanj. Pri tem je obdolženi pokazal agresivnost, vztrajnost, odločenost nadaljnjega izvajanja nasilja in resnih groženj, ko je njegovo ravnanje že prešlo v vzorec obnašanja, očitana kazniva dejanja pa je izvrševal daljše časovno obdobje.

6Ob vsem navedenem zgolj to, da iz izvedeniškega mnenja dr. I. I. izhaja verjetnost, da je pri obdolžencu v času storitve očitanih mu kaznivih dejanj obstajala manična faza bipolarne motnje, ki pa jo je potrebno z ustreznim opazovanjem in diagnostičnim postopkom potrditi, nato pa ustrezno zdraviti, v ničemer ne omaja obstoja utemeljenega suma, kot tudi ne presoje o obstoju ponovitvene nevarnosti, zlasti ob dejstvu, ko je izvedenec zaključil, da v kolikor bo obdolženec ostal nezdravljen, obstaja možnost, da bi lahko storil kakšno hudo kaznivo dejanje zoper življenje, telo in spolno nedotakljivost in da je glede na razpoložljive podatke mogoče sklepati, da je pri njem vsaka nova epizoda hujša. Priporni razlog je ob vsem navedenem nedvomno podan, drugačna pritožbena zatrjevanja pa niso utemeljena.

7Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje v točki 8 izpodbijanega sklepa, da je pripor nujen, neogiben in sorazmeren ukrep za preprečitev obdolženčeve ponovitvene nevarnosti. Zlo, ki bo z omejitvijo te njegove pravice povzročeno njemu, je tudi po presoji pritožbenega sodišča neprimerno manjše od zla, ki bi ga lahko povzročil s ponovitvijo kaznivega dejanja na škodo drugih oškodovancev. Obdolženec ni zavzel kritičnega odnosa do svojih neprimernih oziroma nepravilnih ravnanj ter z nasiljem in uživanjem alkohola vztrajno nadaljuje, ne glede na to: (-) da je zoper njega že v teku tudi kazenski postopek zaradi dveh kaznivih dejanj zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja, (-) da mu je bil že izrečen ukrepe prepovedi približevanja in (-) da mu je bila že predhodno odvzeta prostost s strani policistov (UZ o odvzemu prostosti in pridržanju z dne 20.11.2024). Očitno torej milejši ukrepi, katere je že kršil, ne dosežejo svojega namena, kar pomeni, da mu ni mogoče več zaupati ter pričakovati, da bo tovrstne milejše ukrepe spoštoval. Zagovornik tako ne more uspeti s pavšalno navedbo, da je ukrep odvzema prostosti prestrog in bi ga bilo mogoče nadomestiti z milejšim ukrepom.

8Ker ob obrazloženem pritožbeni očitki zagovornika niso utemeljeni in ker tudi pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče kršitev iz petega odstavka 402. člena ZKP ni ugotovilo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

9Če bo za obdolženca nastala dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (prvi odstavek 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev te pritožbe po pravnomočnosti sodbe odmerilo sodišče prve stopnje.