UPRS Sodba IV U 99/2024-6

I. Tožbi se ugodi in se odločba Okrožnega sodišča v Celju, Organa za brezplačno pravno pomoč, številka Bpp 1348/2024 z dne 15. 7. 2024, odpravi v II. točki izreka in vrne v tem delu toženi stranki v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Toženka je v izpodbijani odločbi delno ugodila prosilcu (sedaj tožniku) in mu odobrila izredno brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) zaradi nepravdnega postopka pred Okrožnim sodiščem v Celju, opr. št. VI N 268/2024, v obliki sestave in vložitve ugovora in pritožbe zoper sklep z dne 6. 5. 2024, od 12. 7. 2024 dalje. Nadalje je prošnjo za dodelitev BPP v delu, ki se nanaša na dodelitev BPP v obliki celotnega pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem ter v obliki oprostitve plačila stroškov sodnega postopka, zavrnila kot neutemeljeno.

2V obrazložitvi je navedla, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP v zvezi s postopkom pred Okrožnim sodiščem v Celju, opr. št. N 268/2024, v obliki zastopanja pred sodiščem ter oprostitve plačila stroškov sodnega postopka. Ugotovila je, da tožnik izpolnjuje finančni pogoj iz 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Prav tako je ugotovila, da tožnik izpolnjuje subjektivni pogoj.

3Povzema, da je bilo tožniku v nepravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju, opr. št. VI N 268/2024, zaradi predloga za izrek ukrepov po 19. členu Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND), v katerem je prosilec udeležen kot nasprotni udeleženec na predlog izvenzakonske partnerke in dveh mld. hčera. 6. 5. 2024 je bil izdan sklep, s katerim je prosilcu kot nasprotnemu udeležencu sodišče za obdobje 12 dvanajst mesecev od izdaje sklepa prepovedalo vzpostavljanje vsakršnih srečanj, navezovanja stikov vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in približevanja izvenzakonski partnerki prosilca in njunima mld. hčerkama, dalje prepovedalo približevanja stanovanju na njihovem naslovu ter naslovu, kjer je zaposlena izvenzakonska partnerka prosilca in vrtcu, ki ga obiskujeta mld. hčerki prosilca, na razdaljo manjšo od 200 metrov. Sodišče je v navedenem sklepu še odločilo, da mora prosilec takoj po vročitvi sklepa prepustiti uporabo stanovanja predlagateljicam ter se vzdržati vseh ravnanj in opustiti vsa ravnanja, ki bi utegnila otežiti ali ovirati tako uporabo stanovanja. Nadalje je še določilo, da se prosilca v primeru katerekoli prepovedi kaznuje z izrekom denarne kazni 300,00 EUR, ki jo mora plačati v roku 15 dni po ugotovljeni kršitvi. Ugovor zoper izdani sklep ne zadrži njegove izvršitve, vsak udeleženec krije svoje stroške. Zavrnilo pa je predlog za povračilo stroškov postopka v preostalem delu in za izrek denarne kazni v znesku za nadaljnjih 200,00 EUR.

4Toženka je navedla, da ima vložitev ugovora in pritožbe zoper zgoraj citirani sklep vsaj minimalen verjeten izgled za uspeh. Organ za BPP namreč v skladu s sodno prakso ne more prejudicirati zadeve, saj bi s tem prevzel vlogo sodečega sodišča. Pri oceni izgleda za uspeh, je Organ za BPP upošteval, da prosilec dejansko v sodnem postopku, v katerem je bil izdan izpodbijani sklep, še ni imel možnost sodelovanja na način, da se bi lahko izjavil o vloženem predlogu ter podal svoje trditve in predlagal dokaze, zato je bistvenega pomena, da vloži ugovor in pritožbo, s čimer mu bo omogočena kontradiktornost postopka, upoštevaje, da se z izpodbijanim sklepom bistveno posega v pravice prosilca in njegovih družinskih članov. Pričakovani izid zadeve je za prosilca zagotovo življenjskega pomena in pomembno vpliva na njegov socialno - ekonomski položaj. Tako je ugotoviti, da so podani tudi objektivni pogoji za dodelitev BPP v skladu s 24. členom ZBPP.

5Toženka mu je tako odobrila BPP le v obliki sestave in vložitve ugovora in pritožbe zoper sklep z dne 6. 5. 2024. Zapisala pa je še, da je dodelitev BPP v obliki celotnega zastopanja pred sodiščem ter v obliki oprostitve plačila stroškov sodnega postopka v fazi predmetnega nepravdnega postopka preuranjena in s tem neutemeljena, saj še ni znano, ali se bo sodni postopek nadaljeval in, ali bo prosilec v primeru nadaljevanja sodnega postopka še potreboval BPP v zaprošenih oblikah. V kolikor jo bo potreboval, lahko ponovno zaprosi za dodelitev tako, da vloži novo prošnjo.

6Tožnik v tožbi izpodbija zavrnilni del odločitve (II. točko izreka), ki ga je toženka pojasnila z obrazložitvijo, da je nadaljnja dodelitev BPP v tej fazi nepravdnega postopka preuranjena, saj še ni znano, ali se bo sodni postopek nadaljeval in ali bo prosilec potreboval BPP v zaprošenih oblikah in da lahko, v kolikor jo bo potreboval, ponovno zaprosi za dodelitev BPP tako, da vloži novo prošnjo. Meni, da toženka že vnaprej meni, da sodeče sodišče v zadevi opr. št. VI N 268/2024 ne bo opravilo nobenih drugih sodnih opravil oz. opravil, za katere bi tožnik potreboval BPP oz. pomoč odvetnika. Postopki po določbah ZPDN so nujni, izvajajo se hitro, določeni so kratki roki, udeleženci lahko pred narokom, ki ga sodišče izvede zaradi spoštovanja načela neposredne izjave stranke v postopku (tožnik je predlagal izvedbo naroka), podajo dodatne navedbe, dokaze, ki so udeležencem v prid glede same odločitve sodišča, se opredelijo do navedb in dokazov nasprotnega udeleženca, saj določbe ZPDN udeležencev pri tem ne omejujejo. Opozarja, da ni nobenega razumnega in logičnega razloga, da bi tožnik moral za vsako dejanje, ki bi ga opravil njegov pooblaščenec v zadevi opr. št. VI N 268/2024, podati novo prošnjo za BPP, npr. da bi odgovoril na vlogo predlagateljice, ko se takšna vloga seveda pričakuje, da bi se udeležil naroka, ki ga bo sodišče nedvomno moralo izvesti, da bi podal vlogo, če bi prišlo do spremenjenih okoliščin v postopku, ki bi vplivale na odločitev sodišča oz., da bi bilo potrebno predlagati še kakšen nov dokaz, ...

7Takšno stališče toženke je nenazadnje tudi neekonomično tako s stališča tožnika, da bi moral za vsako vlagati nove prošnje, s stališča njegovega pooblaščenca, ki bi moral pojasnjevati, zakaj bo neko dejanje opravljeno, saj se težko slednje pričakuje od tožnika samega, nenazadnje pa tudi s stališča toženke, ki bi morala ponovno odločati o vsaki taki vlogi, kar tudi toženki nenazadnje predstavlja dodatna, nepotrebna dela in opravila, sploh, ker se to da z eno odločbo urediti, ko je sicer običajno, da Službe za BPP izdajajo odločbe o BPP za celoten postopek na prvi stopnji, tudi v zadevah ZPDN in ne za vsako opravilo posebej. Meni, da je odločitev sodišča v tem delu nerazumna in nelogična, saj je jasno, da se bo v zadevi moral opraviti narok. Tožnik tako predlaga naslovnemu sodišču, da II. točko izreka odpravi, prav tako priglaša stroške postopka.

8Toženka odgovora na tožbo ni podala, poslala pa je upravni spis.

K I. točki izreka

9Tožba je utemeljena.

10V konkretni zadevi je sporna delna zavrnitev zahtevka tožnika za dodelitev BPP v delu, ki se nanaša na celotno pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem in v obliki oprostitev plačila stroškov sodnega postopka, ki je bila s strani toženke zavrnjena kot neutemeljena.

11Pri presoji dodelitve BPP se kot pogoji v skladu s 24. členom ZBPP (t.i. objektivni pogoj) upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno - ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

12V konkretni zadevi gre za prošnjo za dodelitev BPP za postopek, ki se vodi na podlagi ZPND.

13Namen ZPND je, da v nujnem in hitrem postopku s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj zagotovi varstvo žrtev družinskega nasilja. Varstvo žrtev družinskega nasilja je tako pomembna vrednota ustavnega pomena, ki ob intenzivnosti in vrsti nasilja opravičuje razmeroma intenziven poseg v pravni položaj povzročitelja nasilja, tudi na račun nekaterih temeljnih postopkovnih načel, predvsem načela kontradiktornosti, kar je tudi v konkretnem primeru in na kar tožnik neposredno opozarja. Tako ZPND v 22d. členu omogoča izrek sodnega ukrepa zaradi nasilnih dejanj, ne da bi poslalo predlog v odgovoru povzročitelju nasilja, če iz predloga izhaja, da je podana verjetnost, da povzročitelj nasilja ogroža življenje ali resno ogroža zdravje žrtve ali njenih otrok ali je to potrebno zaradi varstva koristi otroka. Pravica do izjave nasprotnega udeleženca, ki izhaja iz načela kontradiktornosti, je v takšnem primeru zagotovljena z vložitvijo ugovora, o katerem odloči sodišče, ki je izreklo ukrep. V takšnem primeru se mora torej druga stran slišati v ugovornem postopku. Ne le, da se mora slišati, na slišano se mora sodišče tudi ustrezno odzvati (torej izvesti vsaj odločilne, predvsem pa hitre dokaze in odgovoriti na pravno odločilne trditve).¹ Seveda pa mora sodišče potem, ko je poskrbelo za varstvo žrtve in njenih ustavno varovanih pravic, poskrbeti še za to, da ne bi bilo nesorazmerno poseženo v ustavne pravice nasprotnega udeleženca ali celo, da ne bi bilo v njegove ustavne pravice poseženo povsem neutemeljeno. Nasprotni udeleženec torej nima le pravice do izjave v postopku, v katerem se odloča o omejitvi njegovih pravic, ampak ima tudi pravico do njihove presoje.

14Med strankama ni sporno, da je bil tožniku izrečen s strani sodišče sklep z dne VI N 268/2024 z dne 6. 5. 2024 na podlagi 22d. člena ZPND, ki pa v tretjem odstavku določa, da je zoper sklep iz prvega odstavka tega člena dovoljen ugovor v osmih dneh od vročitve sklepa. O ugovoru odloči sodišče, ki je izdalo sklep. Ugovor ne zadrži izvršitve sklepa.

15Za postopek odločanja sodišča o ukrepih po ZPND se uporabljajo določbe zakona, ki ureja nepravdni postopek, če ni v ZPND drugače določeno (22a. člen ZPND). Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) v 4. členu določa, da mora sodišče dati udeležencem v postopku možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev, da sodelujejo pri izvajanju dokazov in da razpravljajo o rezultatih celotnega postopka. Če sodišče te možnosti udeležencu postopka ne omogoči, je udeležencu kršena pravica do izjave in s tem kontradiktornosti postopka, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se uporablja na podlagi 37. člena ZNP. V ZNP se uzakonjeno preiskovalno načelo (7. člen ZNP), prav tako pa je predviden narok (8. člen ZNP), ki je obvezen in strankama omogoči kontradiktorni postopek.

16Glede na naveden potek postopka oz. ob pravilni uporabi materialnega prava, je ugotoviti, da je odločitev toženke nerazumna. Navajanje toženke v obrazložitvi, da je tožniku dodelila ožji obseg BPP od zaprošenega, ker ocenjuje, da dodeljen obseg BPP zadostuje, kolikor bi bilo to potrebno, pa lahko prosilec ponovno zaprosi za BPP, pa ni ustrezno obrazloženo, temveč le pavšalno pojasnjeno, zakaj delno odobrena BPP zadostuje (ob zgoraj navedenem, da se o ugovoru odloča v kontradiktornem postopku na naroku).

17Tu velja poudariti, da morajo iz obrazložitve upravnega akta izhajati konkretizirane okoliščine in podlaga za odločitev v takšni meri, da jih nasprotna stranka lahko preveri oziroma se do njih opredeli na način, da jo lahko sodišče preizkusi ob morebitno vloženi tožbi. Razlogi za odločitev morajo biti jasni, tako da je stranki jasno, kaj so bili preudarki, ki so organ, ki je v zadevi tudi odločal, vodili pri odločanju. Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je določena s tistim, kar zadeva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru.² Ob tem je tako ugotoviti, da je razumen očitek neobrazloženosti izpodbijanega akta, pomanjkljiva obrazložitev zaradi katere odločitev ni mogoče preizkusiti, pa pomeni bistveno kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki se na podlagi 34. člena ZBPP uporablja v postopkih dodelitve BPP, v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek (3. in 4. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1). Pri tem je toženka vezana na pravno mnenje sodišča glede na njegova stališča, ki se tičejo postopka (peti odstavek 64. člena ZUS-1).

18Sodišče je v navedeni zadevi odločilo brez glavne obravnave, če je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, pa v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K II. točki izreka

19Povrnitev stroškov postopka v upravnem sporu je urejena v določbi 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbi ugodi, se tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve prisodi pavšalni znesek povračila stroškov, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (tretji odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je bila zadeva rešena brez glavne obravnave, tožnik pa je v postopku imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). To znese z zahtevanim 22 % DDV (v višini 62,70 EUR) skupaj 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena v zvezi s 378. členom Obligacijskega zakonika).

¹ Sklep VSL IV Cp 1932/2014, točka 13.
² Tako sodba Vrhovnega sodišča RS I Up 248/2002 z dne 10. 11. 2004.