UPRS Sodba I U 1744/2024-6

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Organ za BPP je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) z dne 17. 7. 2024.

2V obrazložitvi je navedel, da je prejel prošnjo tožnika za BPP za vložitev pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Krškem, ZSV 36/2024 z dne 18. 6. 2024. Organ za BPP je tožnika pozval, da prošnjo dopolni s podatkom, kdaj je bila sodba, zoper katero želi vložiti pravno sredstvo, vročena, in z navedbo konkretnih razlogov za vložitev pritožbe. V pozivu je bil tožnik tudi seznanjen, da se vsaka prošnja presoja po razumnosti in da bo v primeru, če ne bo dopolnjena, prošnja zavrnjena. Prošnja v zahtevanem roku ni bila dopolnjena. Organ je zato, sklicujoč se na 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ugotovil, da je prošnja nerazumna. Po 153. členu Zakona o prekrških (ZP-1) bi moral tožnik v pritožbi navesti razloge za izpodbijanje. V primeru, če bi tožnik vložil pritožbo, brez konkretizacije razlogov, tako z njo zagotovo ne bi uspel.

3Tožnik je vložil tožbo iz razlogov bistvene kršitve pravil postopka, zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Po njegovem prepričanju izpodbijana odločba tožniku krši z Ustavo RS zagotovljeno pravico do sodnega varstva ter načelo pravne in socialne države, kot tudi ustavno pravico do pravnega sredstva, pravico do obrambe v postopku o prekrških, pravico do enakosti v postopku, kot tudi vsesplošno načelo prepovedi diskriminacije (tožnik je pripadnik romske skupnosti). Na presenečenje tožnika je organ za BPP njegovo prošnjo zavrnil iz razloga nerazumnosti, torej jo vsebinsko obravnaval, in ne zavrgel (zaradi morebitne nedopolnitve prošnje za BPP). Organ za BPP se je povsem neutemeljeno spustil v vsebinsko obravnavanje tožnikove prošnje, sklicujoč se na domnevo, da je pritožba neutemeljena. Takšna odločitev je nesprejemljiva, saj je nerazumnost zadeve vezal na pritožbeni uspeh s pritožbo. Takšna logika odločanja bi potem v vseh primerih pomenila, da je upravičenost do BPP odvisna od tega, ali bo stranka v postopku uspela ali ne. Takšno odločanje vodi v nesprejemljive prakse, organ se spušča v sodno vejo oblasti in v pristojnost inštančnih sodišč. Organ očitno ne loči med neutemeljenostjo in nerazumnostjo zadeve. Tožnik je predlagal, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter vrne zadevo v ponovno odločanje, toženki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

4Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala je upravne spise.

Odločitev sodišča

K I. točki izreka:

5Tožba ni utemeljena.

6Tožnik v tem primeru izpodbija odločitev organa za BPP o zavrnitvi njegove prošnje za dodelitev BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Krškem, ZSV 36/2024 z dne 18. 6. 2024.

7Organ je svojo odločitev utemeljil na podlagi 24. člena ZBPP, tj. da gre za nerazumno zadevo.

8Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh […]. Po tretjem odstavku istega člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari […] in če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago […].

9Navedena zakonska ureditev torej organu za BPP nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne. V obširni in ustaljeni upravnosodni praksi gre pri tem predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka. Vendar pa je glede na izrecno besedilo tretjega odstavka 24. člena ZBPP doseg navedene zakonske določbe brez dvoma večji in organu za BPP nalaga, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve. Tožnik tako nima prav, da organ že a priori ne sme presojati uspeha v postopku, saj mu tako presojo v določenem obsegu nalaga sam zakon.

10Obseg oziroma meje tega preizkusa je zakonodajalec opredelil s pravnim standardom očitne nerazumnosti (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP), ki se po nadaljnjem zakonskem besedilu nanaša na verjetnost prosilčevega uspeha v postopku. Ta pravni standard mora pristojni organ v vsaki zadevi posebej napolniti (obrazložiti razloge za njegovo uporabo) na podlagi kriterijev, določenih v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, ki pa so brez izjeme ponovno vezani na pojem "očitnosti". S tem je po presoji sodišča zakonodajalec jasno določil meje oziroma obseg preizkusa zadeve, ki ga mora opraviti organ za BPP: razlogi za morebitno zavrnitev dodelitve BPP na tej podlagi morajo biti očitni, torej spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve.

11Po presoji sodišča je organ za BPP v tem primeru pravilno ocenil, da je zadeva očitno nerazumna. Iz izpodbijane odločbe namreč izhaja - in tega tožnik ne prereka -, da je tožnik vložil prošnjo za BPP za sestavo in vložitev pritožbe¹ zoper sodbo, ZSV 36/2024 z dne 18. 6. 2024. Nadalje je nesporno, da v prošnji za BPP (poleg podatka o vročitvi sodbe) tožnik ni navedel nobenih pritožbenih razlogov zoper navedeno sodbo, in kar ni storil niti po naknadnem pozivu organa za dopolnitev prošnje za BPP. Organu za BPP tako že (a prima vista) ni mogoče očitati, da je presegel meje oziroma obseg preizkusa zadeve, saj je lahko povsem utemeljeno zaključil, da je vložitev pritožbe, brez konkretizacije razlogov za njeno vložitev, očitno nerazumna. Tožbeni očitki, da organ ne loči med utemeljenostjo in nerazumnostjo pritožbe, kot tudi, da je s tako odločitvijo presegel svojo pristojnost oziroma se spustil v sodno vejo oblasti, tako ne vzdržijo sodne presoje.

12S takim ravnanjem in posledično odločitvijo organa za BPP tožniku tudi niso bile kršene zatrjevane ustavne pravice (pravica do sodnega varstva, pravica do pravnega sredstva, pravica do obrambe v postopku o prekrških ter pravica do enakosti v postopku), kršeni tudi nista bili načelo prepovedi diskriminacije in načelo pravne in socialne države, saj je organ, po ugotovitvi, da prošnja za BPP (poleg podatka o vročitvi sodbe) ne vsebuje pritožbenih razlogov za izpodbijanje sodbe, ZSV 36/2024 z dne 18. 6. 2024, tožnika oziroma njegovega pooblaščenca pravilno in v skladu z zakonom pozval, da jih navede. In ker se ta pozivu ni odzval, pravilno nadaljeval s postopkom in o njegovi prošnji odločil, sledeč rezultatu ugotovitvenega postopka.

13Glede na povedano je sodišče tožbo zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, odločba pa je pravilna in na zakonu utemeljena (prvi odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1).

14Sodišče v zadevi ni odločilo na podlagi glavne obravnave, saj je bilo relevantno dejansko stanje, upoštevajoč materialnopravne predpise, ki veljajo za ta primer, nesporno (da je tožnik vložil prošnjo za BPP za sestavo in vložitev pritožbe, da v prošnji ni navedel pritožbenih razlogov in, da tega ni storil niti po pozivu organa za BPP) (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

K II. točki izreka:

15Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka tožnika temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

¹ Po 153. členu ZP-1 mora pritožba obsegati navedbo sodbe, proti kateri je podana, razlog za izpodbijanje, obrazložitev, predlog, naj se razveljavi ali spremeni in pritožnikov podpis.