UPRS Sodba II U 220/2022-28

I. Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Upravne enote Ptuj št. 352-32/2020-29 04058 z dne 25. 11. 2021 ter se zadeva v tem obsegu vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 469,70 EUR, v 15 dneh od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Dosedanji potek upravnega postopka

1Upravna enota Ptuj je v izpodbijani odločbi z dne 25. 11. 2021 odločila, da se dovoli izvedba postopka za ureditev mej in parcelacije, na nepremičninah predvidenih za razlastitev, v katerem se odmeri del zemljišča na parcelah številka 301/2, 301/5, 301/3, 180/1, 179/1, 178/3 in 179/2, vse k.o. ... po katerih je predvidena umestitev nove cestne povezave Slovenskogoriške (1. točka izreka), nadalje je odločila, da mora lastnica nepremičnin s parcelnimi št. 301/2, 301/5, 301/3, 180/1, 179/1, 178/3 in 179/2, vse k.o. ... do celote, to je A. A. (sedaj tožnica), dovoliti dostop na te nepremičnine osebam, ki se izkažejo z ustreznim pooblastilom predlagatelja izvedbe pripravljalnih del, na podlagi pogodb za izvajanje postopka pripravljalnih del in te odločbe (2. točka izreka). Odločila je še, da bo o začetku pripravljalnih del izvajalec le-teh pisno obvestil lastnika in posestnika nepremičnine najmanj osem dni pred začetkom izvajanja del (3. točka izreka), da pritožba zoper to odločbo ne zadrži izvršitve te odločbe ter da stroškov v postopku upravni organ ni imel (4. točka izreka).

2Iz obrazložitve izhaja, da je Mestna Občina Ptuj predlagala razlastitev zgoraj navedenih nepremičnin v lasti tožnice, ker je ta potrebna zaradi izgradnje povezovalne ceste iz Slovenskogoriške ceste do območja z enoto urejanja prostora LV20, ki se ureja z Odlokom o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja LV20 Ptuj - Nova vas južno od meniških gozdov¹ ( v nadaljevanju OPPN).

3Navedeni Odlok v drugem odstavku 12. člena predpisuje, da se projektirana cesta v območju OPPN naveže na predvideno cestno povezavo iz Slovenskogoriške ceste do območja OPPN in da so podrobnosti razvidne iz karte št. 6. - Situacija komunalne infrastrukture in prometne ureditve. Prav tako je iz grafičnega dela Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ptuj² (v nadaljevanju OPN) razvidno, da je iz Slovenskogoriške proti enoti urejanja prostora LV20 predvidena nova cesta. Ker OPN Mestne občine Ptuj ni bil pripravljen tako natančno, da bi bilo te nepremičnine mogoče grafično prikazati v zemljiškem katastru, vseeno pa je predvideval gradnjo ceste, je občinski svet sprejel sklep, s katerim je ugotovil, da je gradnja objekta nujno potrebna in v javno korist, kar je v skladu s 194. členom Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-2).

4Po izvedenem postopku je Upravna enota Ptuj zaključila, da je s sklepom Mestnega sveta Mestne občine Ptuj z dne 19. 10. 2020, o ugotovitvi javne koristi zaradi interesa odkupa oziroma razlastitve zemljišč za potrebe izgradnje nove cestne povezave iz Slovenskogoriške ceste do območja OPPN LV20, občinski svet zgolj ugotovil obstoj pravnega interesa za začetek razlastitvenega postopka na podlagi določb ZUreP-2. Nadalje se sklicuje na OPN, ki tudi predvideva novo povezovalno cesto od Slovenskogoriške ceste, bil sprejet že v letu 2015, OPPN za enoto urejanja LV20 Ptuj - Nova vas južno od meniških gozdov pa v letu 2017, zato bi pripombe morale biti podane že v času razgrnitve teh dveh prostorskih aktov.

5Ker je za potrebe postopka razlastitve potrebno ugotoviti obseg dela predmetnih parcel za potrebe obstoječe ceste, je upravni organ dovolil izvedbo postopka za ureditev mej oziroma postopek parcelacije, skladno z določilom prvega odstavka 201. člena ZUreP-2, ki upravnemu organu dopušča, da na predlog razlastitvenega upravičenca z odločbo dovoli izvedbo postopka za ureditev mej, parcelacije, merjenj, raziskav terena in drugih pripravljalnih del na nepremičninah predvidenih za razlastitev.

6Toženka je zavrnila pritožbo tožnice ter zahtevo za povračilo stroškov pritožbenega postopka. Poudarja, da je ob upoštevanju ureditve v ZUreP-2 relevantno stališče iz ustaljene sodne prakse (ki sicer temelji na določilih ZUreP-1), skladno s katero se šele v drugi fazi razlastitvenega postopka (tj. v okviru odločanja o sami razlastitvi) ugotavlja, ali so za odvzem lastninske pravice na posamezni (konkretni) nepremičnini izpolnjeni (vsebinski) zakonski pogoji, ki se nanašajo na t. i. konkretno javno korist, tj. ali je razlastitev konkretne nepremičnine nujno potrebna za dosego javne koristi ter ali je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino. Po ZUreP-2 se torej konkretna javna korist za razlastitev v okviru odločanja o dovolitvi pripravljalnih del (201. člen ZUreP-2) ne presoja, saj se ta presoja šele v okviru odločanja o sami razlastitvi (203. člen ZUreP-2), presoditi pa je potrebno obstoj abstraktne javne koristi, kar je bilo storjeno.

7Meni, da ker so v sklepu Mestnega sveta Občine Ptuj v 1. točki konkretno opredeljene predmetne nepremičnine, na katere se nanaša ugotovitev o nujni potrebnosti in izkazani javni koristi gradnje, ni mogoče kot utemeljenih upoštevati obširnih pritožbenih navedb, da ker je grafični del OPN-ja po vsebini popolnoma pavšalen in dvoumen, da v besedilnem delu nima popolnoma nobene podlage, saj da nova cestna povezava oziroma črta iz grafičnega dela ni niti z besedo opisana, zato da ne more nuditi zadostne podlage za razlastitev nepremičnin.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

8Tožnica v tožbi odločbo izpodbija iz razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS- 1), saj meni, da je prišlo do nepravilno in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter do bistvenih kršitev postopka, hkrati pa je bilo s sprejeto odločbo nezakonito poseženo v njene ustavno zagotovljene pravice. Ključni očitek je, da se upravni organ ni opredelil do vprašanja utemeljenosti in zakonitosti predlagane razlastitve, ki je podlaga oziroma predpogoj za dovolitev pripravljalnih del. Opozarja, da je potrebno presojati zakonitosti, pravilnosti in razumnosti rešitve glede tožničinih zemljišč, kot jih opredeljuje OPN in sklep Mestnega sveta Občine Ptuj in bi to presojo moral narediti že upravni organ. Meni, da je nepravilno in nezakonito tudi stališče ministrstva, po katerem naj bi postopek razlastitve potekal v dveh fazah, pri čemer naj bi se o pogojih (dopustnosti, zakonitosti, sorazmernosti, nujnosti itd.) razlastitve oziroma konkretni javni koristi odločalo šele "v drugi fazi" postopka.

9Opozarja, da prvostopenjski organ o dovolitvi pripravljenih del ni odločil (že) s sklepom z dne 20. 4. 2021, s katerim je uvedel postopek, temveč s samostojno oziroma ločeno odločbo z dne 25. 11. 2021. Odločbe o pripravljalnih delih tako prvostopenjski organ ni izdal v "prvi fazi postopka" (kot to imenuje ministrstvo), temveč šele v nadaljevanju postopka, po tem, ko je dne 14. 7. 2021 izvedel ustno obravnavo, katere namen je bil "ugotovitev stališča vseh strank do predloga o pripravljalnih delih" (kot to izhaja iz priloženega zapisnika, str. 2, odstavek 6).

10Izpostavlja, da se organa nista opredelila do ključnih argumentov tožnice, ki kažejo, da razlastitev v tem primeru ni dovoljena, saj gradnja nove ceste po kmetijskih in/ali gozdnih zemljiščih sploh ni dopustna in to po mnenju tožnice sodi v okvir presoje "abstraktne javne koristi", zaradi katere bi bilo potrebno že na samem začetku zahtevo za razlastitev zavrniti. Opozarja na ustavno kategorijo lastninske pravice in restriktiven pristop. Razlaga in stališče ministrstva sta vsekakor nepravilna in ustavnopravno neskladna, saj je tožnici pred vsakršnih posegom v njene nepremičnine potrebno zagotoviti ustrezen in pošten postopek. Opozarja na kršenje ustavnih pravic. Predlaga odpravo odločbe in vrnitev zadeve v ponovni postopek.

11Toženka odgovora na tožbo ni podala, poslala pa je upravni spis.

12Stranka z interesom Mestna občina Ptuj v odgovoru na tožbo odgovarja na glavni očitek, in sicer, da ugotovitveni postopek v postopku razlastitve sploh ni potreben, saj bi naj bilo v okviru pravilne uporabe materialnega prava možno ugotoviti, da bi naj obstajala prepoved gradnje nove ceste čez kmetijsko in/ali gozdno zemljišče.

13V karti Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture izvedbenega dela OPN je iz Slovenskogoriške ceste mimo območij enot urejanja prostora (v nadaljevanju EUP) LV20 in LV21 načrtovana in grafično prikazana (kot zelena črtkana črta z dopolnilno oznako "LC", ki v skladu z legendo k OPN predstavlja predvidene lokalne ceste) nova cestna povezava med Slovenskogoriško cesto do območja EUP LV22. Nadalje je podrobnejša predvidena cestna mreža predvidena tudi znotraj območij LV20 in LV21, ki se smiselno navezujeta na novo načrtovano prometnico iz Slovenskogoriške ceste. Legitimnost izgradnje le-te pa nedvoumno izhaja (kljub splošnim določilom iz prilog k OPN itn.) iz prostorskih izvedbenih pogojev izvedbenega dela OPN, in sicer tretje točke drugega odstavka 69. člena OPN, ki med drugim pravi, da je ceste s pripadajočimi objekti in napravami dopustno graditi in prenavljati "na območjih, kjer je v izvedbenem delu OPN, v prikazu gospodarske javne infrastrukture, predvidena gradnja novih cest.". Predvidena nova cestna povezava je vrisana in sestavni del OPN, njena gradnja na kmetijskih zemljiščih pa je dopustna. Predlaga zavrnitev tožbe.

14Tožnica v vlogi še navaja, da grafični prikaz prostorskega načrta, ki ga je k odgovoru na tožbo priložila razlastitvena upravičenka, potrjuje, da predvidena lokalna cesta, v grafičnem prikazu prikazana kot zelena črtkasta črta, sploh ni predvidena za potrebe območja LV20 in/ali LV21, temveč je v grafičnem prikazu narisana zgolj mimo območja LV20, kar v odgovoru na tožbo priznava tudi razlastitvena upravičenka sama, pri čemer ne gre spregledati, da bi se potek te ceste, kot bi jo sedaj želela izvesti razlastitvena upravičenka, spremenil, saj bi v zgornjem delu potekal drugače (tako da naj bi po novem zaradi ovinka v zgornjem delu nova cesta potekala kar čez nepremičnine petih različnih lastnikov), prav tako pa bi se pri območju LV20 zaključil, čeprav naj bi po grafičnem prikazu OPN črtkana črta vodila vse do območja Na jasi.

15Meni, da tudi če je vsebina prostorskega načrta protislovna, ima izrecna izključitev oziroma prepoved gradnje cest na kmetijskih/gozdnih zemljiščih vsekakor večjo težo in tudi svoj namen, navedenega ni mogoče razlagati v škodo tožnice, temveč je vsa zakonska (še toliko bolj pa podzakonska) določila in aktivnosti, povezane s postopkom razlastitve, potrebno razlagati in ugotavljati strogo oziroma izrazito restriktivno. Izpostavlja, da ima območje LV20 dostop do javne ceste urejen in dodaja, da zgolj prostorski akt (OPN ali OPPN), niti sprejeti sklep občinskega sveta, konkretne javne koristi ne more prejudicirati.

Glavna obravnava

16Sodišče je v zadevi razpisalo glavno obravnavo, ki se je udeležil le pooblaščenec tožnice. Narok se je izvedel v odsotnosti pravilno vabljene toženke ter stranke z interesom, ki sta poslali pisno soglasje, da se strinjata, da se narok v zadevi ne opravi in da sodišče odloči na podlagi pisnih vlog.

17Na naroku je pooblaščenec tožnice še navajal, da določila OPN predstavljajo materialno podlago, zaradi česar je prepoved gradnje novih cest na kmetijskih in gozdnih zemljiščih potrebno upoštevati že ob preverjanju osnovnih pogojev za dopustnost začetka postopka razlastitve, prav tako pa tudi za odločitev o pripravljalnih delih saj je slednja del samega postopka razlastitve. Dovolitev pripravljalnih del zato ne more in ne sme biti noben avtomatizem, še zlasti pa se pripravljalna dela, ki vsekakor vplivajo in omejujejo lastninska upravičenja lastnika, ne morejo dovoliti brez da bi se preverjali osnovni pogoji za razlastitev. Ob tem ne gre spregledati, da je dostop do območja LV 21 mogoč po že obstoječi občinski cesti, prav tako pa se v postopku niti glede same razlastitve niti glede pripravljalnih del konkretni javni interes ne zatrjuje.

18Da je odločitev upravnega organa v konkretni zadevi še toliko bolj nepravilna in nezakonita pa izhaja tudi iz dejstva, da je upravni organ v zvezi s predlogom za dovolitev pripravljalnih del izvedel ustno obravnavo, torej ugotovitveni postopek, kar pomeni, da je z vsemi argumenti tožnice zaradi katerih postopka razlastitve in tudi dovolitve pripravljalnih del sploh ne bi smel dopustiti, že pred svojo odločitvijo bil seznanjen in bi se zato v svoji odločitvi glede pripravljalnih del do teh argumentov moral opredeliti in jih vsebinsko obravnavati, še zlasti, ker gre za postopek razlastitve, kjer je potrebno pogoje za razlastitev, posledično tudi za pripravljalna dela, razlagati restriktivno. Odločba o dovolitvi pripravljalnih del je zato nepravilna, nezakonita in tudi ustavno pravno neskladna.

19V dokaznem postopku je sodišče prebralo vse listine, ki se nahajajo v upravnem spisu ter priloge A2-A5 ter C1-C2.

K I. točki izreka

20Tožba je utemeljena.

21V konkretni zadevi je sporna pravilnost in zakonitost odločbe o dovolitev pripravljalnih del - izvedba postopka za ureditev mej in parcelacije na nepremičninah tožnice, ki naj bi služili za izgradnjo javne ceste.

22Pravni temelj za odločitev predstavljajo določbe ZureP-2. In sicer v 192. členu ZUreP-2 določa, da se lastninska pravica na nepremičnini lahko odvzame proti odškodnini ali nadomestilu v naravi (razlastitev) ali omeji s pravico uporabe za določen čas, kakor tudi obremeni z začasno ali trajno služnostjo (prvi odstavek); razlastitev in omejitev ali obremenitev lastninske pravice je dopustna le v javno korist in če je za dosego javne koristi nujno potrebna in da je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino (drugi odstavek); razlastitev in omejitev ali obremenitev lastninske pravice iz prvega odstavka tega člena ni dopustna, če država ali občina razpolaga z drugo ustrezno nepremičnino za dosego istega namena (tretji odstavek). V prvem odstavku 193. člena ZUreP-2 je določeno, da se ob pogojih iz 192. člena ZUreP-2 nepremičnina (med drugim) lahko razlasti za gradnjo in prevzem objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture ter grajenega javnega dobra (1. alineja prvega odstavka 193. člena ZUreP-2). Skladno s prvim odstavkom 194. člena ZUreP-2 se šteje, da je javna korist za nepremičnine iz prvega in drugega odstavka 193. člena ZUreP-2 izkazana, če so predvidene v DPN, OPN, OPPN ali prostorskem aktu iz četrtega odstavka 59. člena tega zakona, če so ti akti pripravljeni tako natančno, da je te nepremičnine mogoče grafično prikazati v zemljiškem katastru (1. alineja), ali če je bilo zanje izdano celovito dovoljenje (2. alineja), če prostorski akt ni pripravljen z natančnostjo, kot jo določa prvi odstavek 194. člena ZUreP-2, vseeno pa predvideva gradnjo objektov za namene iz prvega odstavka 193. člena ZUreP-2, ali če gre za izvedbo dodatnih prostorskih ureditev iz 81. člena tega zakona, se šteje, da je javna korist za razlastitev izkazana, če vlada ali občinski svet za konkretno nepremičnino sprejeme sklep, s katerim ugotovi, da je gradnja objekta nujno potrebna in v javno korist (drugi odstavek 194. člena ZUreP-2). Skladno s prvim odstavkom 200. člena ZUreP-2 po prejemu popolne zahteve za razlastitev (vsebino slednje določa 199. člen ZUreP-2) upravni organ s sklepom, zoper katerega ni pritožbe, odloči o uvedbi razlastitvenega postopka. Skladno z 201. členom ZUreP-2 (pripravljalna dela v razlastitvenem postopku) pa lahko upravni organ na podlagi predloga razlastitvenega upravičenca ali investitorja izvedbe načrtovane prostorske ureditve z odločbo dovoli izvedbo postopka za ureditev mej, parcelacije, merjenj, raziskav terena in drugih pripravljalnih del na nepremičninah, ki so predvidene za razlastitev, pri čemer pritožba zoper takšno odločbo zadrži izvršitve (prvi odstavek); lastnik nepremičnin oziroma njihov posestnik mora dovoliti dostop na te nepremičnine osebam, ki se izkažejo z ustreznim pooblastilom predlagatelja izvedbe pripravljalnih del na podlagi pogodb za izvajanje pripravljalnih del in odločbe iz prejšnjega odstavka (drugi odstavek); če upravni organ zavrne zahtevo za razlastitev, pa geodetska uprava po pravnomočnosti odločbe o zavrnitvi na zahtevo razlastitvenega zavezanca ali investitorja izvedbe načrtovane prostorske ureditve odpravi odločbo o parcelaciji, predlagatelj izvedbe pripravljalnih del pa mora odpraviti vse posledice pripravljalnih del ali pa, če to ni mogoče, izplačati razlastitvenemu zavezancu odškodnino za vso dejansko škodo (peti odstavek).

23Ob upoštevanju ureditve v ZUreP-2 relevantno stališče iz ustaljene sodne prakse (ki sicer temelji na določilih ZUreP-1), skladno s katero se šele v drugi fazi razlastitvenega postopka (tj. v okviru odločanja o sami razlastitvi) ugotavlja, ali so za odvzem lastninske pravice na posamezni (konkretni) nepremičnini izpolnjeni (vsebinski) zakonski pogoji, ki se nanašajo na tako imenovano konkretno javno korist, tj. ali je razlastitev konkretne nepremičnine nujno potrebna za dosego javne koristi ter ali je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino. Že iz navedenega stališča tako izhaja, da se tudi po ZUreP-2 konkretna javna korist za razlastitev v okviru odločanja o dovolitvi pripravljalnih del (201. člen ZUreP-2) ne presoja, saj se ta presoja šele v okviru odločanja o sami razlastitvi (203. člen ZureP-2).

24Pripravljalna dela (katerih nabor je določen v prvem odstavku 201. člena ZUreP-2) pomenijo poseg v lastninsko pravico, v kolikor so izvršena brez podlage, pa so nedopustna. Po presoji sodišča pa je treba šteti, da so pripravljalna dela izvedena brez podlage tudi, kadar ob dovolitvi teh del niso izkazani in preizkušeni vsebinski pogoji za razlastitev, ki se nanašajo na obstoj abstraktne javne koristi za razlastitev.

25Med strankama ni sporno, da je stranka z interesom predlagala razlastitev tožničinih nepremičnin ter izvedbo pripravljalnih del za gradnjo in prevzem objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture ter grajenega javnega dobra (kar je v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 193. člena ZUreP-2).

26Glede na določbo prvega odstavka 194. člena ZUreP-2 velja zakonska domneva, da je javna korist za nepremičnine iz prvega in drugega odstavka 193. člena ZUreP-2 izkazana, če so predvidene v DPN, OPN, OPPN ali prostorskem aktu iz četrtega odstavka 59. člena tega zakona, če so ti akti pripravljeni tako natančno, da je te nepremičnine mogoče grafično prikazati v zemljiškem katastru (1. alineja). Če pa prostorski akt ni pripravljen z natančnostjo, kot jo določa prvi odstavek 194. člena ZUreP-2, vseeno pa predvideva gradnjo objektov za namene iz prvega odstavka 193. člena ZUreP-2, se šteje, da je javna korist za razlastitev izkazana, če vlada ali občinski svet za konkretno nepremičnino sprejeme sklep, s katerim ugotovi, da je gradnja objekta nujno potrebna in v javno korist (drugi odstavek 194. člena ZUreP-2).

27V konkretni zadevi ni sporno, da je iz grafičnega dela OPN razvidno, da je iz Slovenskogoriške proti enoti urejanja prostora LV20 predvidena nova cesta. Ker OPN ni bil pripravljen tako natančno, da bi bilo predmetne nepremičnine mogoče grafično prikazati v zemljiškem katastru, je Mestni svet Mestne občine Ptuj v skladu s 194. členom ZUreP-2 sprejela sklep Mestne Občine Ptuj, št. 476-87/2020 z dne 19. 10. 2024 o ugotovitvi javne koristi zaradi interesa odkupa oziroma razlastitve zemljišč za potrebe izgradnje nove povezovalne cestne povezave iz Slovenskogoriške ceste do območja OPPN LV20, s katerim je ugotovil, da je gradnja objekta nujno potrebna in v javno korist.

28V zadevi je sporno, ali je ob dovolitvi pripravljalnih del potrebno ugotavljati tudi konkretno javno korist ter ali bi se moral upravni organ opredeliti do ključnega argumenta, to je, da obstaja prepoved gradnje nove ceste čez kmetijska in gozdna zemljišča, česar tudi občinski svet s svojim sklepom ne more spremeniti. Tožnica namreč zatrjuje, da ni dopustno upoštevati le grafičnega prikaza OPN-a, medtem ko uredbeni del istega OPN (še zlasti drugi odstavek 69., 118. in 119. člena OPN), jasno določa, da gradnja nove ceste na kmetijskih in gozdnih zemljiščih sploh ni dopustna oziroma je glede na naravo zemljišč izključena (vse nepremičnine v lasti tožnice se namreč nahajajo v območju K1/K2, kjer gradnja nove ceste sploh ni dopustna).

29V zadevi je za odločitev ključna pravilna uporaba materialnega prava, torej ali OPN dopušča gradnjo ceste v konkretnem primeru, pri čemer je sporno, ali si uredbeni in grafični del OPN nasprotujeta.

30Ugotoviti je, da 69. člen OPN, ki ureja gradnjo in urejanje prometnega omrežja, določa, da mora načrtovanje in gradnja novega ter vzdrževanje obstoječega prometnega omrežja potekati skladno s predpisi s področja prometa. Ceste s pripadajočimi objekti in napravami je dopustno graditi in prenavljati: 1. znotraj enote urejanja prostora (v nadaljevanju EUP) prometne infrastrukture, 2. na tistih površinah, namenjenih gradnji, kjer ni izključena gradnja cest in njihovo prenavljanje, 3. na območjih, kjer je v izvedbenem delu OPN, v prikazu gospodarske javne infrastrukture, predvidena gradnja novih cest (na kar se sklicuje stranka z interesom). Določa še, da je pri prenovi obstoječih cest izven predhodno navedenih območij dopustno posegati tudi na območja kmetijskih in gozdnih zemljišč.

31Podrobnejše pogoje gradnje na kmetijskih zemljiščih določa še 118. člen OPN, ki določa (območja kmetijskih zemljišč K1, K2), da s prostorskimi izvedbenimi pogoji za kmetijska zemljišča, občina ureja naslednje enote urejanja prostora (v nadaljevanju EUP) in dele EUP: BT20, BT21, BT36, BT37, BT38, BT39, JE12, JE18, JE23, JE28, JE29, JE30, PA15, PC01, SP08, OP01, OP02, OP03, OP04, OP05, OP06, OP07, OP08, OP09, OP10, OP11, OP12, OP13, OP14, OP15, OP16, OP17, OP18, OP19, OP20, OP21, OP22, OP23, OP24, OP25, OP26, OP27, OP28, OP29 (prvi odstavek). Namenska raba prostora v EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena kot kmetijska zemljišča (K), podrobnejša namenska raba prostora na območjih kmetijskih zemljišč pa kot površine najboljših kmetijskih zemljišč (K1) oziroma kot površine drugih kmetijskih zemljišč (K2). V EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, je dopustno graditi nestanovanjske objekte in gradbeno inženirske objekte, če so opredeljeni v Prilogi 1, nezahtevne in enostavne objekte, določene v Prilogi 2 ter izvajati med drugim le rekonstrukcije lokalnih cest in javnih poti.³.

32Iz grafičnega dela OPN, ki ga je v spis vložila stranka z interesom (priloga C1 in C2), je razvidno, da se parcele tožnice, na katerih je predlagana razlastitev in pripravljalna dela, in sicer par. št. 301/2, 301/5, 301/3, 180/1, 179/1, 178/3 in 179/2, vse k.o. ..., nahajajo v območju OP04, torej na območjih kmetijskih zemljišč, kar je navajala tožnica, preostali stranki pa tega nista prerekali.

33Ugotovitev navedene prepovedi gradnje nove ceste čez kmetijsko in/ali gozdno zemljišče namreč brez dvoma sodi že v presojo (ne)obstoja temeljnih predpostavk za začetek postopka (celovito preučitev OPN-a) oziroma v okvir "abstraktne javne koristi". Čeprav je (zgolj) v grafičnem prikazu označena predvidena nova lokalna cesta, pa navedeno ne pomeni, da jo je tudi dopustno graditi, saj je prvenstveno treba upoštevati, da uredbeni del občinskega prostorskega načrta gradnjo novih cest na kmetijskih in/ali gozdnih zemljiščih izrecno izključuje.

34Pritrditi je navedbi tožnice, da vsebina dvoumnega grafičnega dela OPN, ki v besedilnem delu nima podlage (oz. je v njenem izrecnem nasprotju), in da nova cestna povezava oziroma črta iz grafičnega dela ni niti z besedo opisana, zato ne more nuditi podlage za razlastitev nepremičnine in tudi izkazovanje abstraktne javne koristi. Torej pogoj iz prvega odstavka 194. člena ZUrep-2 ni izpolnjen.

35Sodišče je zato glede na navedeno tožbi tožnice ugodilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo prvostopenjsko odločbo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

K II. točki izreka

36Tožnica je zahtevala povrnitev stroškov upravnega spora.

37Ker je sodišče tožbi ugodilo, je ugodilo tudi stroškovnemu zahtevku tožnice v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnave zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik o povrnitvi stroškov).

38Zadeva je bila rešena na glavni obravnavi, tožnico pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, zato se ji v skladu s četrtim odstavkom 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 385,00 EUR, povečano za 22 % DDV (tožničin odvetnik je zavezanec za DDV), skupaj tako v višini 469,70 EUR.

39Priznane stroške v višini 469,70 EUR je toženka dolžna tožniku povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Plačana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

¹ Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 12/17.
² Uradno glasilo slovenskih občin št. 10/15, 8/16, 1/17, 2/17 obv. razi. 4/17 obv. razi., 13/17 obv. razl., 14/17, 19/17 obv. razl.).
³ Navedena ureditev uredbenega dela OPN je tako skladna z zahtevo iz 3č člena Zakona o kmetijskih zemljiščih.