VSL Sklep Cst 24/2025

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o prodaji nepremičnega premoženja stečajne dolžnice v k. o. X, parcela št. 86/2, v deležu 1/2 do celote ter k. o. X, parcela št. 86/1, v deležu 1/2 do celote, odločilo tako, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, da se izklicna cena določi v višini 125.000 EUR za solastninski delež na obeh navedenih nepremičninah, da se varščina določi v višini 12.500 EUR ter da se bo solastniški delež prodajal skupaj s solastniškim deležem teh nepremičnin v stečajnem postopku St 000/2017.

2Zoper navedeni sklep je vložila pravočasno pritožbo stečajna dolžnica. Smiselno uveljavlja pritožbena razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je predmet prodaje solastniški delež stanovanjske hiše z zemljiščem, ki je njen dom. Nadalje pojasnjuje, da je tudi njen partner A. A. v postopku osebnega stečaja (St 000/2017) ter da je drugi solastnik stanovanjske hiše v k. o. X, ki bo predmet prodaje na dražbi. Meni, da sodišče pri odločitvi o prodaji ni upoštevalo, da je bila v stečajnem postopku nad A. A. na dražbi dne 6. 11. 2024 že prodana njegova nepremičnina v k. o. Y. Kupnina v znesku 93.727 EUR je bila že plačana, zaradi česar se je znesek dolga zmanjšal. Obe nepremičnini sta bili namreč dani kot garancija pri hipotekarnem kreditu v švicarskih frankih iz leta 2005. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter tako ustavi napovedano prodajo.

3Stečajni upravitelj je podal odgovor na pritožbo. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbo stečajne dolžnice kot neutemeljeno zavrne ter izpodbijani sklep potrdi. Kot pojasnjuje, ima stečajna dolžnica skupaj za 183.495,76 EUR dolga, zato prejeti znesek kupnine navedenega dolga ne bo pokril.

4Pritožba ni utemeljena.

5Po presoji pritožbenega sodišča dolžnica s povzetimi pritožbenimi navedbami uspešne odločitve o pritožbi zoper sedaj izpodbijani sklep ne more doseči. Dolžnica v pritožbi trdi zgolj to, da se je zaradi prodaje nepremičnine v k. o. Y v stečajnem postopku nad njenim partnerjem A. A., zmanjšal tudi njen dolg do hipotekarnega upnika, ne navede pa ničesar glede višine priznanih terjatev v obeh stečajnih postopkih. Stečajna dolžnica prav tako ne upošteva, da se iz zneska kupnine, dosežene z unovčenjem posebne stečajne mase, najprej krijejo stroški (3. točka devetega odstavka 371. člena ZFPPIPP). Šele po odštetju stroškov je mogoče ugotoviti znesek posebne razdelitvene mase, ki bo namenjen poplačilu (ločitvenih) upnikov. Znesek prejete kupnine (93.727 EUR) zato ne bo v celoti namenjen poplačilu terjatev, temveč se bodo iz prejetega zneska najprej poplačili stroški. V konkretnem primeru je imela ločitvena upnica Banka na dan začetka stečajnega postopka do stečajne dolžnice zavarovano terjatev v višini 131.213,19. Razdelitvena masa, namenjena za poplačilo ločitvenih upnikov, zato niti za poplačilo te terjatve ne bo zadoščala. Nadalje je iz vpogleda v končni seznam preizkušenih terjatev in ločitvenih pravic z dne 25. 1. 2023 razvidno, da je bilo na dan začetka stečajnega postopka nad dolžnico (18. 5. 2022), priznanih terjatev v višini 136.296,04 EUR (prerekanih pa še za 16.732 EUR). Stečajna dolžnica ima tako (ob upoštevanju sodne poravnave s stečajnim upnikom D. D.) za 148.296,05 EUR dolga, iz naslova obresti (obračunanih od začetka stečajnega postopka do dne 27. 1. 2025) pa še za 35.199,71 EUR dolga, skupaj torej za 183.495,76 EUR dolga. Glede na višino dolžničinega dolga, slednja, s trditvami o njegovem sorazmernem zmanjšanju, prodaje nepremičnine v k. o. X ne more preprečiti.

6Po presoji pritožbenega sodišča zato dolžnica, s sklicevanjem na kršitev 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) ter na 36. člen Ustave RS, ne more uspeti. V pravico do doma je, po drugem odstavku 8. člena EKČP, mogoče poseči, če je to določeno z zakonom in je nujno v demokratični družbi, da se zavarujejo pravice drugih ljudi. V stečajnem postopku je prodaja premoženja stečajnega dolžnika določena z zakonom (drugi odstavek 224. člena ZFPPIPP), tako pridobljena stečajna masa pa je namenjena za poplačilo upnikov (prvi odstavek 224. člena ZFPPIPP). V stečajnem postopku stoji zato nasproti dolžnikovi pravici do doma ustavno varovana pravica upnikov do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS. Ker po že povedanem ne gre za prekomerni poseg v dolžničino ustavno zavarovano pravico, z izpodbijanim sklepom ni nedopustno poseženo v dolžničino pravico do nedotakljivosti stanovanja iz 36. člena Ustave.¹

7Stečajna dolžnica navrže še, da so kreditne pogodbe v švicarskih frankih nične. Kot je bilo ugotovljeno že v sklepu o začetku stečajnega postopka nad dolžnico, je bil v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v zadevi II P 1831/2015, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 463/2021, pravnomočno zavrnjen zahtevek za ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe, h kateri je dolžnica pristopila kot solidarni porok in dolžnik. Dolžnica je zoper navedeno sodbo vložila ustavno pritožbo, ki jo je Ustavno sodišče zavrglo (opr. št. Up 415/22). S pritožbeno trditvijo o ničnosti pogodbe o hipotekarnem kreditu zato dolžnica ne more uspeti.

8Uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Izpodbijani sklep je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

¹ Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča št. Up-3381/07-15 z dne 5. 3. 2020.