VSC Sklep I Cp 281/2024

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se ne dovoli sprememba tožbe.

2Zoper sklep se tožeča stranka (tožnik) po pooblaščenki pravočasno pritožuje in uvodoma uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli spremembo tožbe, podrejeno pa, da napadeni sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje.

Izpostavlja, da je sodišče zagrešilo bistveno kršitev pravil pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker ima izpodbijani sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Tožeča stranka je v ponovljenem postopku uveljavljala poleg obstoječega zahtevka tudi dodatne zahtevke, ki nedvomno pomenijo spremembo tožbe. Sodišče bi spremembo tožbe moralo dopustiti, četudi bi bila pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga v zvezi z uveljavljanjem odškodnine. Širjenje trditvene in dokazne podlage namreč ne more biti razlog, da se sprememba tožbe ne dopusti. Sodišče predlagane spremembe tožbe brez utemeljenega razloga ni dovolilo. Spremembo tožbe bi moralo dopustiti, ker bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Dejstvo tudi je, da je naslovno sodišče stvarno pristojno za vse uveljavljane zahtevke. Sodišče bi moralo v večji meri upoštevati, da gre za spor, ki je v teku, da je treba izkoristiti že zbrano procesno gradivo in da gre za spremembo zahtevka, ki je povezana s prvotnim zahtevkom. Vsekakor ni ekonomično, da se spor, ki se nanaša le na del spornega razmerja, zaključi in da se vodi nov spor v zvezi s spremembo tožbe, ki se nanaša na celotno sporno razmerje, o čemer se je že večkrat izjasnila tudi sodna praksa (npr. sklep VSC Cpg 5/2020).

3Pritožba je utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu obrazložilo, da je v predmetni zadevi 10. 6. 2017 izdalo sodbo, s katero je zavrnilo tožbeni zahtevek,¹ in da je bila ta sodba s sklepom sodišča druge stopnje razveljavljena, zadeva pa vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku je tožeča stranka z vlogo z dne 20. 4. 2023 postavila še dva dodatna zahtevka tako, da je obstoječemu tožbenemu zahtevku dodala dva podredna tožbena zahtevka. S prvim podrednim zahtevkom je zahtevala ugotovitev, da je nična darilna pogodba z dne 8. 6. 1988, ki je bila sklenjena med A. A. in drugo toženo stranko kot obdarjencem, z drugim podrednim zahtevkom pa je od vseh treh tožencev zahtevala povrnitev škode v višini 9.451,00 EUR s pripadki. Na glavni obravnavi 10. 5. 2024 je tožeča stranka spremenila vrstni red tožbenih zahtevkov tako, da postane prvi podredni zahtevek primarni zahtevek, drugi podredni zahtevek na plačilo odškodnine pa prvi podredni zahtevek, prvotni primarni zahtevek pa je postavila kot drugi podredni zahtevek. Glede na to, da je tožeča stranka poleg obstoječega zahtevka uveljavljala še dodatna zahtevka, je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zaključilo, da gre upoštevaje drugi odstavek 184. člena ZPP za spremembo tožbe. Tega zaključka pritožba ne izpodbija.

5Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da toženci niso soglašali s spremembo tožbe, kar pritožbeno ni izpodbijano, in presodilo, da odločanje o dodatno postavljenih zahtevkih ne bi bilo smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankami.² Izpostavilo je, da tožnik z novim zahtevkom zoper vse tožence uveljavlja (višjo) odškodnino, kar je povsem druga pravna podlaga, in da bi sodišče moralo v tej smeri ugotavljati nova dejstva in izvajati nove dokaze, za katere pa upoštevaje določilo 362. člen ZPP tožnik ni navedel niti izkazal upravičenih razlogov, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predlagati že v dotedanjem postopku.

6Tožeča stranka utemeljeno izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, da se sprememba tožbe ne dovoli. Utemeljeno izpostavlja, da sklicevanje na 362. člen ZPP ne more biti razlog, da sodišče spremembe tožbe ne dovoli. Ker zakon dovoljuje spremembo tožbe do konca glavne obravnave³, je edino logično, da zakon hkrati do istega časovnega mejnika dovoljuje utemeljevanje spremenjene tožbe z novimi dejstvi in dokazi. Dopustitev spremembe tožbe do konca glavne obravnave bi sicer izgubila smisel.⁴ Prekluzije se nanašajo na nova dejstva in dokaze ter izjavo o navedbah nasprotne stranke, ne veljajo pa za druge institute, kot je npr. tudi sprememba tožbe.⁵

7Kadar tožena stranka spremembi tožbe nasprotuje, lahko sodišče dovoli spremembo, če oceni, da je to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Glede na stanje zadeve, ko je bila sprememba tožbe predlagana po razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve v novo sojenje,⁶ tožeča stranka utemeljeno pritožbeno izpostavlja, da je sprememba tožbe lahko smotrna, če je za odločitev o spremembi tožbe mogoče uporabiti že obstoječe procesno gradivo,⁷ saj načelo ekonomičnosti zahteva, da se, kadar je to mogoče, izkoristi že zbrano procesno gradivo in omogoči dokončna rešitev spora.⁸ Dovolitev spremembe je smotrna praktično vselej, kadar bo sporno razmerje med strankama z dovolitvijo spremembe tožbe razrešeno hitreje in z manj stroški, kot če bo morala tožeča stranka vložiti novo tožbo. Izpodbijani sklep glede predpostavke smotrnosti, razen zgoraj obrazloženega napačnega sklicevanja na 362. člen ZPP, konkretiziranih razlogov glede na navedeno pravno izhodišče nima.

8Izpodbijan sklep tako nima razlogov o pravno pomembnih dejstvih, da bi ga bilo mogoče preizkusiti, kar tožnik utemeljeno pritožbeno izpostavlja in uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbi je bilo že iz tega razloga potrebno ugoditi in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti v nov postopek sodišču prve stopnje.

9Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku o predlagani spremembi tožbe ponovno odločiti. Pri presoji predpostavke smotrnosti bo moralo upoštevati zgoraj že navedena pravna izhodišča, že zbrano procesno gradivo, vsebino tožbenih zahtevkov in dokaze, ki so že izvedeni ter še predlagane dokaze, sprejeto odločitev pa obrazložiti tako, da jo bo mogoče preizkusiti.

¹ S tožbenim zahtevkom je tožeča stranka zoper vse tožence uveljavljala materialnopravno neveljavnost štirih vknjižb solastninske pravice pri določenih nepremičninah in zahtevala vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, ki je obstajalo pred izvedbo teh vknjižb, in sicer solastninske pravice v korist prvotoženca do 1/2 in A. A. do 1/2 in da se prvotožencu nalaga, da v 15 dneh pod izvršbo v korist zapuščine po pokojni A. A. plača tožniku 2.451,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 12. 2017 dalje do plačila.
² Po prvem odstavku 185. člena ZPP, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno povzelo, lahko sodišče kljub toženčevemu nasprotovanju dovoli spremembo tožbe, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama.
³ Prvi odstavek 184. člena ZPP.
⁴ Prim. sodbo VS RS II Ips 152/2013 z dne 13. 11. 2014 in tudi D. Wedam Lukić v: L. Ude, A. Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Uradni list Republike Slovenije, GV založba, Ljubljana, 2006, str. 202.
⁵ Tako Aleš Galič v: L. Ude, A. Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Uradni list Republike Slovenije, GV založba, Ljubljana, 2006, str. 605.
⁶ Glej sklep Cp 399/2022 z dne 15. 12. 2022 v spisu.
⁷ Tako tudi D. Wedam Lukić v: L. Ude, A. Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Uradni list Republike Slovenije, GV založba, Ljubljana, 2006, str. 205.
⁸ Prim. npr. tudi sklep VSL I Cp 2217/2016 z dne 16. 12. 2016.