UPRS Sodba IV U 53/2024-15

I. Tožba se zavrne.

II. Tožeča stranka nosi sama stroške postopka.

Glede poteka upravnega postopka

1Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ 20. 2. 2024 prejel tožničino prošnjo za dodelitev BPP zaradi stečajnega postopka in postopka osebnega stečaja A. A., ki teče pri Okrajnem sodišču v Celju pod opr. št. St ..., in sicer v obliki sestave in vložitve prijave terjatve v stečaj in sestavo in vložitev ugovora proti odpustu obveznosti. Toženka ugotavlja, da sicer tožnica glede na svoj materialni položaj izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP, vendar pa ne izpolnjuje pogojev po 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), v skladu s katerim se pri dodelitvi BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh.

2Tožnica v prošnji zatrjuje, da je dolžnici A. A. 20. 2. 2023 posodila 7.500,00 EUR, pri čemer pa ni vedela, da je dolžnica takrat že v osebnem stečaju. Dolžnico je pozivala k plačilu ter jo kazensko ovadila. Po nadaljnjih poizvedbah je pooblaščenka prosilke ugotovila, da je dolžnica A. A. že od 26. 8. 2022 dalje v osebnem stečaju in ji trenutno teče preizkusno obdobje (do 26. 9. 2024) za odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja pred Okrožnim sodiščem v Celju opr. št. St ... Po 386. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) se z začetkom osebnega stečaja poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji, tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso; brez soglasja sodišča ne more najeti kredita ali posojila ali dati poroštva. Pravni posel, ki je v nasprotju z navedenim, pa nima pravnega učinka. Velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da je druga pogodbena stranka vedela, da je bil nad dolžnikom začet postopek osebnega stečaja, če je bila pogodba sklenjena ali drug pravni posel opravljen kasneje kot v osmih dneh po objavi oklica o začetku postopka osebnega stečaja v skladu s prvim odstavkom 122. člena tega zakona. ZFPPIPP v 296. členu nadalje določa, da je v stečajni postopek treba prijaviti terjatve, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, šele če pravočasno prijavo terjatev, pa v skladu z 59. členom ZFPPIPP upnik pridobi upravičenje opravljati procesna dejanja v stečajnem postopku.

3Glede na navedeno je organ presodil, da prosilka nima položaja upnika v stečajnem postopku, ki teče zoper dolžnico A. A., saj je terjatev nastala 20. 2. 2023, torej kar 6 mesecev po začetku postopka osebnega stečaja nad dolžnico A. A., hkrati pa se šteje, da je vedela, da je bil nad dolžnico začet postopek osebnega stečaja ter da dolžnica brez soglasja sodišča ne more najeti posojila, takšna pogodba pa je brez pravnega učinka. Ker prosilka nima položaja upnice v postopku, nima možnosti prijave terjatve in pravice ugovora proti odpustu obveznosti. Zato je ocenil, da prošnja prosilke ni utemeljena, saj prosilka nima verjetnih zgledov za uspeh s prijavo terjatve v postopku osebnega stečaja dolžnice A. A. pred Okrožnim sodiščem v Celju opr. št. St ... in z ugovorom zoper odpust obveznosti in je zato njeno prošnjo za BPP kot neutemeljeno zavrnil.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

4Tožnica se z odločitvijo organa ne strinja in v tožbi navaja, da je takšna odločitev nezakonita in nepravilna, ker je toženka pri svoji odločitvi napačno uporabila določbe ZFPPIPP, posledično pa je tudi napačno ugotovila dejansko stanje. Navaja, da se v postopku osebnega stečaja pravila o prenehanju terjatve upnika do stečajnega dolžnika zaradi zamude rokov za njihovo prijavo oz. uveljavljanje ne uporabljajo (1. in 2. točka 383. člena ZFPPIPP), kar pomeni, da ima tožnica še vedno možnost v obravnavani postopek osebnega stečaja prijaviti svojo terjatev in podati tudi ugovor zoper odpust obveznosti z verjetno možnostjo za uspeh, česar toženka pri svoji odločitvi ni upoštevala. V primeru zamude roka za prijavo terjatve je v postopku osebnega stečaja položaj upnika bistveno boljši kot položaj upnika, ki je svojo terjatev zamudil prijaviti v postopku stečaja nad pravno osebo. Upnik, ki v stečajnem postopku nad pravno osebo zamudi rok za prijavo terjatve, izgubi pravico od stečajnega dolžnika zahtevati izpolnitev te obveznosti in pravico do poplačila iz razdelitvene mase. Sodišče bi prepozno vloženo prijavo terjatve zavrglo (razen izjem, določenih v 6. odst. 296. člena ZFPPIPP). Če pa upnik zamudi rok za prijavo terjatve v postopku osebnega stečaja, njegova terjatev ne preneha, ampak se še vedno upošteva pri razdelitvi razdelitvene mase, če je priznana (prizna jo stečajni upravitelj) do izdelave načrta razdelitve. V primeru, da razdelitvena masa ne zadošča za poplačilo upnikove terjatve, pa lahko upnik preostanek terjatve uveljavlja proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka (382. člen ZFPPIPP). Glede na navedeno meni, da ima še vedno pravico prijaviti svojo terjatev iz naslova posojila v postopek osebnega stečaja, s čimer bo pridobila položaj upnice v postopku in bo lahko nato vložila tudi ugovor proti odpustu obveznosti. V skladu z določili ZFPPIPP lahko dolžnik do zaključka postopka osebnega stečaja vloži predlog za odpust obveznosti - kot je to storila tudi stečajna dolžnica v postopku St ... Odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, ne glede na to, ali je upnik terjatev prijavil ali ne. S pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti upnik ne more več sodno zahtevati, da mu dolžnik plača terjatev, ki v stečajnem postopku še ni bila poplačana. Odpust obveznosti pa lahko upnik prepreči z vložitvijo ugovora proti odpustu obveznosti, o katerem nato odloča sodišče. Ena izmed možnosti v primeru, da sodišče ugodi ugovoru, je tudi ustavitev postopka odpusta obveznosti in zavrnitev predloga za odpust obveznosti (406. člen ZFPPIPP). Zato meni, da ima tožnica še vedno (kljub zamudi 3-mesečnega roka za prijavo terjatve) pravico prijaviti svojo terjatev iz naslova posojila v postopek osebnega stečaja St ..., ki bo, če bo priznana, tudi poplačana. S prijavo terjatve v postopek osebnega stečaja pa bo tožnica pridobila tudi položaj upnice v postopku in bo lahko nato vložila tudi ugovor proti odpustu obveznosti, s čimer bo lahko preprečila, da bo njena obveznost do stečajne dolžnice postala neiztožljiva. S tem pa so podani tudi verjetni zgledi za uspeh na strani tožnice. Ker toženka pri izdaji izpodbijane odločbe ni upoštevala vseh določil ZFPPIPP oz. jih ni upoštevala pravilno, še posebej ne tistih, ki se nanašajo na postopek osebnega stečaja, je napačno uporabila materialno pravo, posledično pa je tudi napačno ugotovila dejansko stanje (v smislu, da tožnica nima verjetnih zgledov za uspeh s prijavo terjatve in z ugovorom zoper odpust obveznosti) in je prošnjo za dodelitev BPP tožnice neutemeljeno in nezakonito zavrnila. Tožnica sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo spremeni in ji dodeli zaprošeno BPP. Priglaša tudi stroške postopka in prosi za oprostitev plačila sodne takse.

5Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da se strinja s tožnico, da je v skladu z ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja terjatev mogoče prijaviti tudi po poteku roka za prijavo terjatev ter da se pri razdelitvi splošne razdelitvene mase upoštevajo tudi kasneje prijavljene terjatve, če so priznane do izdelave načrta prve ali poznejše razdelitve (392. člen ZFPPIPP). Poleg tega tudi drži, da terjatve upnikov v delu, v katerem te niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika, ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka, če v zakonu ni drugače določeno (382. člen ZFPPIPP). Vendar pa toženka prošnjo tožnice za dodelitev zadevne BPP zaradi neizpolnjevanja t.i. objektivnega pogoja ni zavrnila, ker je tožnica zamudila rok za prijavo terjatve, temveč ker je terjatev, ki jo tožnica želi prijaviti v tem postopku osebnega stečaja, nastala po začetku tega postopka in ker tudi ne gre za eno izmed terjatev, ki še ni nastala, ker je vezana na odložni pogoj, pravni temelj za njen obstoj pa že obstaja, ter tudi ne gre za terjatev, ki je nastala po začetku postopka osebnega stečaja, za katero ZFPPIPP določa, da se plačajo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov (296. člen ZFPPIPP).

6Nadalje navaja, da v konkretni zadevi ni sporno, da je terjatev tožnice do dolžnice A. A. nastala tako, da je tožnica 20. 2. 2023 stečajni dolžnici A. A. posodila denar v znesku 7.500,00 EUR z rokom vračila 22. 3. 2023. Prav tako ni sporno, da je bil ob sklenitvi posojilne pogodbe nad dolžnico A. A. že začet postopek osebnega stečaja, in sicer z dnem 26. 8. 2022 pred Okrožnim sodiščem v Celju pod opr. št. St ... To pa pomeni, da je terjatev za vračilo denarja tožnice s strani stečajne dolžnice nastala kar šest mesecev po začetku postopka osebnega stečaja nad dolžnico A. A. ter da ne gre za nobeno izmed terjatev, ki sodi v eno izmed zgoraj naštetih skupin terjatev, ki so nastale po začetku stečajnega postopka in se lahko plačajo iz razdelitvene mase. Ker torej predmetna terjatev tožnice ne izpolnjuje pogojev za prijavo v navedenem postopku osebnega stečaja nad dolžnico A. A., tožnica v tem postopku tudi ne more pridobiti položaja upnika - stranke postopka, to pa posledično pomeni tudi, da tožnica ne more vložiti ugovora zoper odpust obveznosti, saj tega lahko vloži vsak upnik, ki je prijavil terjatev ali stečajni upravitelj, v skladu z določilom 403. člena ZFPPIPP. Sicer pa tudi, če bo v predmetnem postopku osebnega stečaja prišlo do odpusta obveznosti stečajni dolžnici, ta odpust obveznosti na podlagi 408. člena ZFPPIPP učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku osebnega stečaja, razen za obveznosti v skladu z drugim odstavkom 408. člena ZFPPIPP. To pa končno pomeni, da morebitni odpust obveznosti stečajni dolžnici A. A. ne bo učinkoval na terjatev tožeče stranke iz naslova vračila posojila, ki je nastala po začetku postopka osebnega stečaja nad dolžnico A. A.

7Glede na to, da tožnica plačila svoje terjatve iz naslova vračila posojila do dolžnice A. A. ne more uveljavljati v postopku osebnega stečaja, ima možnost plačilo terjatve uveljavljati v drugem ustreznem sodnem postopku, glede na dejstvo, da ji dolžnica denarja ni vrnila do dogovorjenega roka za vrnitev. V zvezi s plačilom predmetne terjatve je toženka tožnici tudi odobrila BPP zaradi sprožitve sodnega postopka zaradi vračila posojenega denarja ter v sodnem postopku v obliki sestave in vložitve premoženjskopravnega zahtevka ter pravnega svetovanja in zastopanja na naroku za zaslišanje oškodovanke. Zato toženka sodišču predlaga, da tožbo tožnice zavrne kot neutemeljeno.

8Tožnica v vlogi z dne 30. 5. 2024 prereka navedbe toženke in še navaja, da zoper dolžnico A. A. že tečejo posamezna preiskovalna dejanja ter še drug kazenski postopek, oboje pri Okrajnem sodišču v Velenju, oboje pa se nanaša na kaznivo dejanje goljufije. Vse to po mnenju tožnice predstavlja takšne okoliščine, s katerimi mora biti seznanjen vsaj stečajni upravitelj postopka osebnega stečaja dolžnice A. A., stečajno sodišče in ostale stranke stečajnega postopka, saj te okoliščine predstavljajo razlog za ugovor proti odpustu obveznosti in nedvomno vplivajo na sam zaključek stečaja ter na položaj stečajnih upnikov. Dejstvo je, da ko bo osebni stečaj zoper dolžnico A. A. zaključen, dolžnica A. A. ne bo imela več premoženja, saj se bo to prodalo oz. vnovčilo v stečajnem postopku, in bo tako tožnica, kljub svojim civilnopravnim zahtevkom, ki jih uveljavlja v pravdnem postopku, ter premoženjskopravnemu zahtevku, ki ga uveljavlja v kazenskem postopku, v situaciji, ko izposojenega denarja od A. A. ne bo mogla (več) izterjati. Če pa bi tožnica prijavila terjatev v stečaj in bi bila ta priznana, bi imela vsaj možnost, da dobi plačilo iz stečajne mase. Tožnica se tudi boji, da ko bodo dolžnici A. A. v postopku osebnega stečaja odpuščene vse obveznosti, da bo to učinkovalo tudi na terjatev tožnice iz naslova obravnavanega vračila posojila. Toženka pa ni tista, ki lahko prejudicira, ali terjatev tožnice izpolnjuje pogoje za prijavo v postopek osebnega stečaja ali ne, temveč o tem po prijavi terjatve v stečajni postopek odloča stečajni upravitelj oz. stečajno sodišče.

K I. točki izreka

9Tožba ni utemeljena.

10Po presoji sodišča je toženka pravilno ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP. Sodišče se zato sklicuje na razloge izpodbijane odločbe (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa sodišče dodaja:

11Med strankama ni sporno, da je tožnica 20. 2. 2023 stečajni dolžnici A. A. (brez sodelovanja njenega stečajnega upravitelja) posodila denar v znesku 7.500,00 EUR z rokom vračila 22. 3. 2023. Prav tako ni sporno, da je bil ob sklenitvi te pogodbe nad dolžnico A. A. že začet postopek osebnega stečaja, in sicer z dnem 26. 8. 2022 pred Okrožnim sodiščem v Celju pod opr. št. St ... Hkrati terjatev tožnice do stečajne dolžnice iz naslova navedene posojilne pogodbe ne prestavlja nobene izmed terjatev, ki so nastale po začetku stečajnega postopka in se lahko plačajo iz razdelitvene mase. Ne gre namreč za terjatev, ki še ni nastala, ker je vezana na odložni pogoj, pravni temelj za njen obstoj pa že obstaja, ter tudi ne gre za terjatev, ki je nastala po začetku postopka osebnega stečaja, za katero ZFPPIPP določa, da se plačajo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov (296. člen ZFPPIPP), tj. terjatev, ki nastane zaradi uspelega izpodbijanja (tretji odstavek 278. člena ZFPPIPP), nadalje dve vrsti terjatev, ki nastaneta na podlagi razveze vzajemno neizpolnjene pogodbe, to sta terjatev na povračilo škode zaradi neizpolnitve (šesti odstavek 268. člen ZFPPIPP) ter kondikcijska terjatev (četrti odstavek 268. člena ZFPPIPP), nadalje še terjatev za povrnitev škode zaradi uresničitve pravice do odpovedi najema (prvi odstavek 248. člena ZFPPIPP) ter regresna terjatev poslovodstva oziroma nadzornega sveta (šesti odstavek 44. člena ZFPPIPP)¹.

12V obravnavani zadevi je sporno tožničino izpolnjevanje objektivnega kriterija iz 24. člena ZBPP za dodelitev BPP za postopek sestave in vložitve prijave terjatve v (osebnem) stečaju A. A. in sestavo in vložitev ugovora proti odpustu obveznosti navedene stečajne dolžnice, kar je odvisno od presoje med strankama spornega pravnega vprašanja, ali lahko tožnica v postopku osebnega stečaja A. A. prijavi tudi terjatev zoper slednjo, nastalo po začetku stečajnega postopka nad njo. Sporna je torej izključno uporaba materialnega prava.

13Skladno z določbo 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialnoekonomski položaj. Po tretjem odstavku istega člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Tožnica je sicer zatrjevala, da toženka ni tista, ki lahko prejudicira, ali terjatev tožnice izpolnjuje pogoje za prijavo v postopek osebnega stečaja. Vendar pa citirana zakonska ureditev toženki nalaga, da v primerih, ko je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za dodelitev BPP zavrne. Skladno z obširno in ustaljeno upravnosodno prakso gre pri tem predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka (npr. nedovoljenost pravnega sredstva).

14Po presoji sodišča gre v obravnavani zadevi ravno za tak primer, ko bi bila zaradi nastanka terjatve po začetku stečajnega postopka podana ovira za vložitev prijave terjatve v postopku osebnega stečaja, posledično pa tudi ovira za vložitev ugovora zoper odpust obveznosti stečajne dolžnice, kar pa je toženki pravilno narekovalo zavrnitev tožničine prošnje za dodelitev BPP kot očitno nerazumne, ker tožnica nima verjetnih izgledov za uspeh v navedenem postopku.

15Po 252. členu ZFPPIPP pravne posledice začetka stečajnega postopka, določene v pododdelku 5.3.2 tega zakona, nastanejo za vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, če ni v zakonu za posamezen primer drugače določeno. ZFPPIPP pri osebnem stečaju glede navedenih pravnih posledic ne določa nič drugače pri terjatvah upnikov do stečajnih dolžnikov - tudi v tem postopku morajo nastati pred začetkom osebnega stečaja, če naj zanje veljajo navedene pravne posledice stečajnega postopka (383. člen ZFPPIPP). Tožnica glede na navedeno torej ne bo mogla uspešno prijaviti svoje terjatve v navedenem postopku osebnega stečaja, da bi zanjo to lahko imelo posledice, ki jih v postopku osebnega stečaja predpisuje ZFPPIPP.

16To pa posledično tudi pomeni, da tožnica ne more vložiti ugovora zoper odpust obveznosti, saj tega lahko vloži vsak upnik, ki je prijavil terjatev ali stečajni upravitelj, v skladu z določilom 403. člen ZFPPIPP. Poleg tega pa določba 408. člena ZFPPIPP (obe navedeni določbo v tej točki obrazložitve se nahajata v delu ZFPPIPP, ki ureja postopek osebnega stečaja), izrecno določa, da odpust obveznosti učinkuje le za terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, nastale do začetka stečajnega postopka, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku osebnega stečaja ali ne, razen za obveznosti po drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP (kar ni zadevna terjatev²). V konkretni zadevi pa, kot že navedeno, je terjatev tožnice do stečajne dolžnice nastala po začetku postopka osebnega stečaja. To pomeni, da tudi morebitni odpust obveznosti stečajne dolžnice A. A. v njenem postopku osebnega stečaja ne bo učinkoval na zadevno terjatev tožnice.

17Tožnica sicer meni, da je toženka zavrnila njeno prošnjo, ker je napačno povzela določbe ZFPPIPP (vse določbe v zvezi s stečajnim postopkom namreč ne veljajo tudi v postopku osebnega stečaja, temu dejstvu sicer sodišče pritrjuje skladno s 383. člen ZFPPIPP), in sicer je po njenem zmotno stala na stališču, da upnik v postopku osebnega stečaja ne more prijaviti svoje terjatve do stečajnega dolžnika po preteku roka za prijavo terjatev iz 59. člena ZFPPIPP. Drži, da stečajni upnik lahko tudi po preteku zakonskega roka za prijavo terjatve samo terjatev prijavi v stečajni postopek (kot izhaja že iz 392. člena ZFPPIPP), vendar navedeno zatrjevano zmotno stališče ne izhaja iz izpodbijane odločbe. Toženka je namreč zavrnila tožničino prošnjo za BPP kot neutemeljeno, ker je terjatev tožnice nastala 6 mesecev po začetku osebnega stečaja A. A.

18Glede na pravilno ugotovitev toženke o tem, da je terjatev upnice do stečajne dolžnice nastala po začetku postopka osebnega stečaja stečajne dolžnice, se sodišče strinja s presojo toženke, da tožnica ni izpolnila pogoja iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP za dodelitev BPP tudi za v postopku prijave terjatve in ugovora zoper odpust obveznosti v osebnem stečaju, saj bi morala biti pri obeh najprej izpolnjena osnovna predpostavka nastanka terjatve pred začetkom stečaja. Pravilno zato toženka ugotavlja, da tožnica nima možnosti za uspeh v stečajnem postopku in bi bila dodelitev BPP tožnici za navedeni postopek očitno nerazumna. Na to ne vplivajo niti nadaljnji ugovori tožnice, da opisano ravnanje A. A. predstavlja takšne okoliščine, s katerimi mora biti seznanjen vsaj stečajni upravitelj, sodišče in stranke stečajnega postopka, ter da je to razlog za ugovor proti odpustu obveznosti in da nedvomno vplivajo na sam zaključek stečaja ter na položaj stečajnih upnikov. O navedenem ravnanju seveda tožnica lahko obvesti stečajnega upravitelja in sodišče, vendar to glede na prej opisano ne bo pravnorelevantno vplivalo na možnost njene uspešne prijave terjatve v postopku. Zato je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

19Sodišče je skladno s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 v zadevi odločilo brez oprave glavne obravnave, saj med strankama dejansko stanje, na katerem temelji izpodbijana odločba, ni sporno, sporna je le pravilna uporaba materialnega prava (možnost vložitve prijave terjatve, nastale po začetku stečajnega postopka, in (posledično) ugovora zoper odpust obveznosti stečajne dolžnice) in s tem očitna nerazumnost dodelitve BPP tožnici v postopku prijave terjatve in ugovora zoper odpust obveznosti v osebnem stečaju.

K II. točki izreka

20Izrek o stroških upravnega spora temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, ko sodišče tožbo zavrne.

21Sodišče še pojasnjuje, da je tožnica zaprosila tudi za oprostitev plačila sodnih taks, vendar o tem sodišče ni odločalo s posebnim sklepom, ker se v tem upravnem sporu že po zakonu, to je 10. členu Zakona o sodnih taksah (ZST-1) in na tej podlagi ustaljeni praksi, sodna taksa ne plača.

¹ Tako tudi sklep VSL Cst 16/2023 z dne 24. 1. 2023.
² Odpust obveznosti ne učinkuje za zavarovano terjatev iz tretjega odstavka 20. člena tega zakona, za prednostno terjatev iz prvega in drugega odstavka 21. člena in prvega odstavka 390. člena tega zakona in tudi ne za terjatev iz naslova: 1. denarne kazni ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, izrečenih v kazenskem postopku; 2. v pogojni obsodbi določenega pogoja vrnitve premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, oziroma povrnitve škode, povzročene s kaznivim dejanjem; 3. globe ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s prekrškom, izrečenih v postopku o prekršku; 4. odvzema premoženja nezakonitega izvora in 5. povrnitve škode, povzročene namerno ali zaradi hude malomarnosti.