UPRS Sodba IV U 8/2022-14

I. Tožbi se ugodi in se odločba Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, odločbo Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja št. 33141-2012/2016/41 z dne 16. 12. 2021 odpravi in se v tem delu zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1V izpodbijani odločbi z dne 16. 12. 2021 je toženka odločila, da se zahtevku za spremembo obveznosti, določenih v odločbi št. 33141-2012/2016/7 z dne 29. 12. 2016, ki ga je vložila tožnica, delno ugodi (1. točka izreka), v 2. točki izreka pa je odločeno, da se navedena odločba št. 33141-2012/2016/7 z dne 29. 12. 2016 spremeni v 1. točka izreka, da se glasi: "Vloga št. 33141-2012/2016, prejeta dne 13. 5. 2016, ki jo je vložila tožnica na Javni razpis, se delno odobri. Odobrijo se sredstva v višini do 15.233,47 EUR, del sredstev v višini 378.766,53 EUR se zavrne." (2. točka izreka). Posebni stroški v tem postopku niso nastali (3. točka izreka).

2Iz obrazložitve navedene odločbe izhaja, da je toženka odobrila vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev za financiranje iz podukrepa št. M04.2 Podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov (v nadaljevanju podukrep št. M04.2), ki so bila razpisana z Javnim razpisom za podukrep št. 4.2 - Podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov za leto 2016 (Ur. l. RS, št. 13/16, 19/16 in 29/16, v nadaljevanju Javni razpis). Sredstva so se odobrila stranki na podlagi Uredbe o izvajanju ukrepa Naložbe v osnovna sredstva ter podukrepa Podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014 - 2020 (v nadaljevanju Uredba). Iz odločbe izhaja, da je tožnica podala zahtevek za spremembo obveznosti, določenih v odločbi št. 33141-2012/2016/7 z dne 29. 12. 2016. Poudarja, da je tožnica 7. 12. 2021 obvestila toženko o pripojitvi podjetja B., d. o. o. k tožnici, s katero so se vse pravice in obveznosti družbe B., d. o. o. prenesle na prevzemno družbo A., d. o. o. Toženka je ugotovila, da je tožnica že upravičenec iz navedenega podukrepa 4.2 in je že prejela pravico do sredstev v skupni vrednosti 4.984.766,53 EUR. Sklicuje se na osmi odstavek 41. člena Uredbe, ki določa, da so upravičenci, ki so srednja velika in velika podjetja lahko v celotnem programskem obdobju 2014 - 2020 iz podukrepa Podpore za naložbe v predelavo, trženja oziroma razvoj kmetijskih proizvodov, pridobijo največ 5.000.000,00 EUR podpore. Navedena prevzemna družba je upravičenec kot veliko podjetje, zato je omejena na pridobitev sredstev do največ 5.000.000,00 EUR in je prevzemna družba s pripojitvijo presegla naveden maksimalni znesek. Prevzemni družbi se tako prizna nova odobrena vrednost razlike od maksimalnega zneska na programsko obdobje in že pridobljena pravica do sredstev v tem obdobju. Tako se tožnici prizna pravica do 15.233,47 EUR, del zavrnjenih sredstev skupaj po odločbi št. 33141-2012/2016/7 z dne 29. 12. 2021 pa znese 378.766,53 EUR.

3Zoper navedeno odločbo vlaga tožnica tožbo. V njej izpostavlja, da so odločbe št. 33141-2012/2016/7 z dne 29. 12. 2016 in št. 33141-2012/2016/35 z dne 31. 3. 2021 in nazadnje izdana odločba št. 33141-2012/2016/41 z dne 16. 12. 2021 vsebinsko povezane, saj slednji odločbi spreminjata izvorno odločbo št. 33141-2012/2016/7 z dne 29. 12. 2016 s katero je bilo odločeno o obsegu priznanih sredstev in dinamiki načina črpanja teh sredstev. Tožnica meni, da je v izpodbijani odločbi z dne 16. 12. 2021 nedopustno poseženo v že priznano pravico tožnice, hkrati pa zaradi nje nastajajo očitna nasprotja med 1. in 2. točko sedaj spremenjene odločbe št. 33141-2012/2016/7 z dne 29. 12. 2016. Poleg tega pa z zadnjo odločbo z dne 16. 12. 2021 upravni organ nepravilno ni spremenil odločbe št. 33141-2012/2016/7 z dne 29. 12. 2016 v zvezi z odločbo št. 33141-2012/2016/35 z dne 31. 3. 2021, kar bi, upoštevaje materialno pravo, bil dolžan storiti. Opozarja, da tožnica ni nikoli podala zahteve oziroma predloga za spremembo 1. točke odločbe št. 33141-2012/2016/7 z dne 29. 12. 2016, saj kaj takega niti ni bilo potrebno, ampak je upravni organ le obvestila o pravnem nasledstvu, torej pripojitvi družbe B., d. o. o. družbi A., d. o. o.

4Opozarja, da iz sodne prakse izhaja, da se splošne zakonske zahteve iz četrtega odstavka 56. člena Zakona o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1), da mora zahtevek stranke za izplačilo izpolnjevati pogoje iz predpisov, Javnega razpisa ali odločbe o pravici do sredstev, ni mogoče razumeti tako, da se pri preverjanju pogojev za izplačilo sredstev ponovno preverja tudi pogoj, ki se nanaša na status vlagatelja/upravičenca. O tem se namreč odloči z odločbo o pravici do sredstev. Ta odločba pa je v obravnavanem primeru že pravnomočna. Drugačna razlaga bi bila v nasprotju z institutom pravnomočnosti, katerega pomen poudarja Ustava Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) v 158. členu. To v konkretnem primeru pomeni, da je bilo o pravici do sredstev vlagatelja B., d. o. o. že pravnomočno odločeno in upravni organ ni imel pravice ponovno odločati o utemeljenosti te vloge, kot je to storil v izpodbijani odločbi. Premoženjska pravica družbe B., d. o. o. je bila predmet univerzalnega pravnega nasledstva in je po zakonu prešla na prevzemno družbo A., d. o. o. Upravni organ bi mogel tožnici omogočiti le vložitev vloge v elektronski obliki preko portala eKmetija tako, da bi ustrezno spremenil 2. točko odločbe št. 33141-2012/2016/7 z dne 29. 12. 2016, ki je bila nazadnje spremenjena z odločbo št. 33141-2012/2016/35 z dne 31. 3. 2021. Upravni organ tako spremembi ni ugodil, ampak je nepravilno spremenil 1. točko odločbe št. 33141-2012/2016/7 z dne 29. 12. 2016. Zato je podan pravni interes tožnice z izpodbijanjem vseh treh odločb. Tožnica odločbo izpodbija zaradi zmotne uporabe materialnih predpisov, ker je podana bistvena kršitev določb postopka, in ker je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep o dejanskem stanju. Poudarja, da je družbi B., d. o. o. bila priznana pravica do sredstev na podlagi Javnega razpisa za podukrep 4.2 v zvezi z Uredbo. Z odločbo z dne 29. 12. 2016 je bila vlagatelju delno ugodena vloga in so mu bila odobrena sredstva v višini 383.922,80 EUR, hkrati pa je bilo odločeno, da mora biti zahtevek za izplačilo, skupaj s prilogami, vložen na način, opredeljen v Javnem razpisu in skladno s časovno dinamiko: Datum vlaganja zahtevka do 31. 5. 2017 za znesek 383.922,80 EUR. Navedena odločba je bila spremenjena z odločbo št. 33141-2012/2016/35 z dne 31. 3. 2021 in sicer tako, da je spremenila 2. točko izreka na način, da se ta glasi: "Zahtevek za izplačilo, skupaj s prilogami, mora biti vložen na način, opredeljen v Javnem razpisu in skladno s časovnico: Datum vlaganja zahtevka do 20. 12. 2021 do zneska 383.922,80 EUR (1. točka izreka). Ker je bila družba B., d. o. o. 11. 5. 2021 izbrisana iz sodnega registra zaradi pripojitve k prevzemni družbi A., d. o. o. in se je pripojitev skladno s 580. členom Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) opravila s prenosom celotnega premoženja ene ali več družb na drugo družbo, je tožnica kot univerzalni pravni naslednik vstopila v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzeta družba. Tožnica je toženko z vlogo z dne 7. 12. 2021 obvestila o pripojitvi z namenom, da ji v aplikaciji omogoči vložitev elektronske vloge za črpanje sredstev, kar formalno zahteva spremembo 2. točke odločbe št. 33141-2012/2016/7 z dne 29. 12. 2016, ki je bila spremenjena z odločbo z dne 31. 3. 2021. Tožnica namreč kljub elektronskemu pravnemu nasledstvu, ki izhaja iz sodnega registra, glede na pravila elektronskega vlaganja vlog, le-te ni mogla vložiti v skladu z izdano odločbo v svojem imenu, elektronska identifikacija družbe B., d. o. o. pa je prenehala, zato bi toženka morala formalno spremeniti 2. točko odločbe z dne 29. 12. 2016 na način, da bi kot upravičenca do črpanja sredstev določila pravnega naslednika, tj. tožnico. Vendar toženka tega ni storila in je izdala izpodbijano odločbo s katero je samovoljno in brez pravne podlage posegla v izdano odločbo z dne 29. 12. 2016 tako, da je spremenila 1. točko izreka odločbe na način, da se izrek 1. točke sedaj glasi, da se vloga A., d. o. o. delno odobri. Odobrijo se sredstva v višini do 15.233,47 EUR, del sredstev v višini 378.766,53 EUR pa se zavrne. Ta odločba pa nima podlage v dejanskem ali materialnem pravu. Vlogo je v letu 2016 vložila družba B., d. o. o. in tako ni nobene podlage, da je upravni organ v izpodbijani odločbi sedaj odločil, da naj bi vlogo v letu 2016 vložila tožnica. Že navedeno kaže na zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Iz obrazložitve pa so izostali razlogi zakaj je upravni organ odločil na ta način in odločbe sploh ni mogoče preizkusiti. Poudarja še, da pripojitev velja za naprej in ne za nazaj.

5Poleg tega je s spremembo 1. točke odločbe z dne 29. 12. 2016 nedopustno poseženo v pravnomočno odločeno zadevo in s tem kršen 158. člen Ustave. Opozarja na določbe Uredbe komisje (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (v nadaljevanju Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013)¹, ki določa, da se v primeru združitev ali pripojitev vsa prejšnja pomoč de minimis, dodeljena kateremukoli od podjetji, udeleženih v združitvi, upošteva pri ugotavljanjih, ali nova pomoč de minimis za nova prevzemna podjetja presega zgornjo mejo ali nacionalno omejitev. Pomoč de minimis, ki je bila zakonito dodeljena pred združitvijo ali pripojitvijo, ostane zakonita. Meni, da navedena uredba velja tudi za konkretni primer. Opozarja, da je toženka tožnici preprečila uresničitev njenih pravic, ki so bile priznane s pravnomočno odločbo v kateri je še dodatno nedopustno posegla na način, da je spremenila 1. točko odločbe z dne 29. 12. 2016 in tožnici odvzela pravico do črpanja sredstev v odobrenih v višini. Opozarja tudi, da je že potekel rok za črpanje sredstev in da naj se tožnici dodeli vsaj 30 dnevni rok od vročitve sodbe v predmetnem primeru, s katero bo odpravljena izpodbijana odločba z dne 16. 12. 2016, kar predstavlja razumen rok za uresničitev že priznane pravice tožnice do črpanja sredstev, s katero je z nezakonitim ravnanjem posegel upravni organ.

6Predlaga odpravo odločbe z dne 16. 12. 2021 in spremembo 2. točke odločbe Agencije z dne 29. 12. 2016, ki je bila nazadnje spremenjena z odločbo z dne 31. 3. 2021 tako, da se glasi: "Družba A., d. o. o. lahko zahtevek za izplačilo, skupaj s prilogami, vloži na način, kot je opredeljen v Javnem razpisu, v roku 30 dni od dneva vročitve od te sodbe, do zneska 383.922,80 EUR. Zahteva tudi povračilo stroškov. V podrednem zahtevku pa zahteva le odpravo izpodbijane odločbe z dne 16. 12. 2021 in vrnitev zadeve upravnemu organu v ponovno odločanje ter povračilo stroškov.

7Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da vztraja pri izdani odločbi in obrazložitvi, prav tako pa poudarja, da ne držijo navedbe tožnice, da ji do poteka roka 20. 12. 2021 ni bila omočena vložitev kakršnekoli vloge ter poudarja, da je imela v spletni aplikaciji eKmetija možnost vložiti zahtevek za izplačilo, vendar tega do navedenega dne ni storila. Do 20. 12. 2021 je bil aktiven gumb "VNESI", po tem datumu pa se je avtomatsko zaklenil in preko spletne aplikacije eKmetija ni bilo več mogoče oddati zahtevka za izplačilo. O navedenem bi lahko izpovedali tudi uslužbenki toženke C. C. in D. D., ki sta v navedeni aplikaciji spremljali stanje predmetne zadeve. Prav tako prereka navedbe tožnice glede pravil pri dodeljevanju pomoči de minimis, ter poudarja, da se citirana določba Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013 uporablja za primere, ko se sredstva dodeljujejo po pravilu de minimis, sredstva na podukrepu 4.2 - Podpora za naložbe v predelavo, trženja oziroma razvoj kmetijskih proizvodov, konkretno za naložbo ureditev dela obstoječe poslovne stavbe za predelavo mesa, za katero je bila pravnemu predniku tožnice izdana odločba o pravici do sredstev št. 33141-2012/2016/7 z dne 29. 12. 2016, pa se ne dodeljuje po pravilu de minimis, zato tudi določba 8. točke 3. člena Uredbe komisije (EU) št. 1408/2013 ni uporabljiva za primer tožnice.

K I. točki izreka

8Tožba je utemeljena.

9V zadevi je sporna pravilnost in zakonitost odločbe toženke št. 33141-2012/2016/41 z dne 16. 12. 2021, s katero je tožnica posegla v pravico pravne prednice tožnice - družbe B., d. o. o., ki je v odločbi št. 33141-2012/2016/7 z dne 29. 12. 2016 in št. 33141-2012/2016/35 z dne 31. 3. 2021 prejela pravico do sredstev v obsegu 383.922,80 EUR, določena pa je bila tudi dinamika načina črpanja teh sredstev.

10Sodišče ugotavlja, da med strankama ni sporno, da so bila pravni prednici tožnice družbi B., d. o. o. z odločbo št. 33141/2012/2016/7 z dne 29. 12. 2016 odobrena nepovratna sredstva v višini 383.922,80 EUR za sofinanciranje iz Podukrepa št. 4.2 - Podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov za leto 2016, na podlagi določb ZKme-1 in Uredbe. Prav tako v zadevi ni sporno, da je se je z odločbo št. 33141/2012/2016/35 z dne 31. 3. 2021 spremenila časovna dinamika, in sicer je toženka odločila, da se zahtevku za spremembo obveznosti ugodi in da mora biti zahtevek za izplačilo, skupaj s prilogami, vložen na način opredeljen v Javnem razpisu in skladno s časovno dinamiko do 20. 12. 2021. Nadalje ni sporno, da je tožnica toženko obvestila o pravnem nasledstvu, torej pripojitvi družbe B., d. o. o. družbi A., d. o. o. Na podlagi tega obvestila pa je toženka izdala izpodbijano odločbo.

11Izpodbijana odločitev temelji na stališču toženke, da je tožnica z obvestilom o pripojitvi družbe B., d. o. o. podala predlog za spremembo obveznosti, določenih v odločbi o pravici do sredstev iz naslova podukrepa Podpora za naložbe v predelavo, trženje oz. razvoj kmetijskih proizvodov za leto 2016.

12Tožnica se ne strinja s tem in poudarja, da v zadevi ni podala zahtevka oz. predloga za spremembo 1. točke odločbe in da je tožnica posegla s tem v pravnomočno odločbo in s tem kršila 158. člen Ustave Republike Slovenije, ampak je podala vlogo za spremembo 2. točke odločbe. Ker je bilo o pravici do sredstev vlagatelja B., d. o. o. že pravnomočno odločeno, upravni organ ni imel pravice ponovno odločati o utemeljenosti te vloge. Na podlagi prejetega obvestila tožnice z dne 7. 12. 2021 toženka ne bi smela spreminjati že izdane odločbe št. 33141-2012/2016/7 z dne 29. 12. 2016 v 1. točki izreka, kot je to storila v predmetnem primeru, ampak bi tožnici morala le omogočiti vložitev vloge v elektronski obliki preko portala eKmetija tako, da bi ustrezno spremenila 2. točko odločbe št. 33141-2012/2016/7 z dne 29. 12. 2016, ki je bila na zadnje spremenjena z odločbo št. 33141-2012/2016/35 z dne 31. 3. 2021.

13Prvi odstavek 54. člena ZKme-1 kot pogoj za vložitev obrazloženega zahtevka za spremembo obveznosti, določenih v odločbi o pravici do sredstev, veže na že izdano odločbo o pravici do sredstev in pogoj, da je obrazložen zahtevek za spremembo obveznosti vložen pred potekom roka za izpolnitev obveznosti iz predpisov, Javnega razpisa in odločbe o pravici do sredstev. Vendar je v zadevi bistven tudi nadaljnji stavek, ki določa, da če bi bile tudi s spremembo obveznosti izpolnjene vse zahteve iz predpisov in Javnega razpisa ter dosežen namen, za katerega je bila stranki dodeljena pravica do sredstev, pristojni organ strankinemu zahtevku za spremembo ugodi. Pristojni organ v primeru iz prejšnjega odstavka izda odločbo, s katero določi, da se spremeni obveznost (drugi odstavek). V primeru, da pristojni organ ugotovi, da ni dosežen namen iz prvega odstavka tega člena, z odločbo strankin zahtevek za spremembo obveznosti zavrne (tretji odstavek). V četrtem odstavku 54. člena ZKmet-1 pa pravi, da lahko obrazložen zahtevek za spremembo obveznosti iz prvega odstavka tega člena stranka vloži največ dvakrat pred potekom roka za vložitev zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, določenega v odločbi o pravici do sredstev.

14Kot izhaja iz obrazložitve k temu členu, je iz besedila Predloga zakona o kmetijstvu (ZKme-1) - prva obravnava², navedeno, da je določba tega člena namenjena temu, da omogoča prilagajanje obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev konkretnim potrebam strank lahko pred potekom roka za izpolnitev obveznosti, stranka vloži zahtevek za spremembo obveznosti, določenih v odločbi o pravici do sredstev. Če so s spremembo obveznosti izpolnjene vse zahteve iz predpisov in Javnega razpisa ter je dosežen namen, kar vključuje tudi razpoložljiva sredstva v proračunu, se strankinemu zahtevku za spremembo ugodi z odločbo.

15Tako je ugotoviti, da je tožnica želela spremembo upravičenca ter spremembo časovne dinamike izplačil. Tožnica je namreč toženko le obvestila o statusnem preoblikovanju, saj je bila družba B., d. o. o. 11. 5. 2021 izbrisana iz sodnega registra zaradi pripojitve k tožnici. V skladu s 580. členom Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) se pripojitev opravi s prenosom celotnega premoženja ene ali več družb (prevzeta družba) na drugo družbo (prevzemna družba). Z združitvijo preide na prevzemno družbo vso premoženje ter pravice in obveznosti prevzete družbe. Prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzeta družba.

16Namen obvestila je bil, da bi se tožnico kot pravnega naslednika družbe B., d. o. o., določilo kot upravičenca do črpanja sredstev ter ji nato v elektronskem sistemu omogočilo vložitev vloge v postavljenem roku. Navedeno bi po mnenju tožnice zahtevalo spremembo 2. točke odločbe št. 33141-2012/2016/7 z dne 29. 12. 2016, ki je bila nazadnje spremenjena z odločbo št. 33141-2012/2016/35 z dne 31. 3. 2021.

17Sodišče v zadevi ugotavlja, da toženka ni pravilno ugotovila dejanskega stanja, ko je spremenila 1. točke izreka odločbe št. 33141-2012/2016/7 z dne 29. 12. 2016 na način, da se izreka 1. točke sedaj glasi: "Vloga št. 33141-2012/2016, prejeta dne 13. 5. 2016, ki jo je vložila A., d. o. o., na Javni razpis, se delno odobri. Odobrijo se sredstva v višini do 15.233,47 EUR, del sredstev v višini 378.766,53 EUR se zavrne". Vlogo na Javni razpis št. 33141-2012/2106/7 z dne 13. 5. 2016 nesporno ni vložila tožnica, ampak družba B., d. o. o., tako da navedeni del izreka gotovo ni skladen z dejanskim stanjem in materialnim pravom, da (šele) z združitvijo preide na prevzemno družbo vso premoženje ter pravice in obveznosti prevzete družbe. Prav tako toženka ni odločila o zahtevku tožnice za spremembo časovne dinamike. Iz izpodbijane odločbe razlaga, zakaj toženka ni odločila o časovni dinamiki ter zakaj šteje tožnico za vložnika vloge iz leta 2016, ne izhaja, kar pomeni, da je izpodbijana odločba v nasprotju z 213. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ker ni odločeno o vseh zahtevkih tožnice, odločitev pa je tudi v nasprotju z 214. členom ZUP, ker v dejanskem in pravnem pogledu ni ustrezno obrazložena oziroma deloma ni obrazložena, tako da jo posledično ni mogoče preiskusiti, kar pomeni absolutno bistveno kršitev 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

18Sodišče je iz navedenih razlogov tožbi, na podlagi 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek.

19V zadevi pa sodišče sicer še ugotavlja, da je toženka glede na pooblastila iz 54. člena ZKmet-1 pravilno upoštevala omejitev iz osmega odstavka 41. člena Uredbe, ki velja za velika podjetja, in sicer, da v celotnem programskem obdobju 2014 - 2020 iz podukrepa Podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov pridobijo največ 5.000.000,00 EUR podpore. Glede na pravno dejstvo pripojitve družbe B., d. o. o. k tožnici se namreč upošteva celotno programsko obdobje. Določbe drugega in tretjega odstavka 54. člena ZKmet-1 pa toženki dajeta izrecno pooblastilo, da ob zahtevi stranke za spremembo obveznosti poseže v pravnomočno odločbo o pravici do sredstev, saj je izrecno določeno, da mora pri odločanju o spremembi toženka paziti, ali bi bile tudi s spremembo obveznosti izpolnjene vse zahteve iz predpisov in Javnega razpisa ter dosežen namen, za katerega je bila stranki dodeljena pravica do sredstev.

20Odločitev je sodišče sprejelo ne da bi opravilo glavno obravnavo, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi ter izpodbijano odločbo odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec, ki bi imel nasprotni interes (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K II. točki izreka

21Povrnitev stroškov postopka v upravnem sporu je urejena v določbi 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbi ugodi, se tožnici glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve prisodi pavšalni znesek povračila stroškov, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (tretji odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnica pa je v postopku imela pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). To znese z zahtevanim 22 % DDV (v višini 62,70 EUR) skupaj 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena v zvezi s 378. členom Obligacijskega zakonika), plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1. c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah; ZST-1).

¹ Ur. l. EU, št. L 352/9 z dne 24.12.2013.
² Besedilo Predloga Zakona o kmetijstu je dosegljivo na https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/zakonodaja/izbran/!ut/p/z1/jY_BCoJAFEW_xYVb31OxrJ0SGGMRapLNJjSmUVBHximhr09oVZT4dvdyzoUHFDKgbf6oeK4q0eb1mM90cSGr0CNhYGLgBC5Gx_AQk62Prr-E0xdgxQ5GG8vfJ2hjkphA5_j45zyc508AdHqeAOW1KN6vem1huxyoZDcmmTTucqxLpbp-raOOwzAYXAheM-MqGh1_KaXoFWSfJHRNmmbPHTt5mvYCc9LReA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?uid=C12565D400354E68C12574090025A81E&db=kon_zak&mandat=IV&tip=doc.