VSM Sklep IV Kp 76753/2023

I. Pritožba obsojenega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojenca se oprosti plačila sodne takse kot strošek pritožbenega postopka.

1Okrajno sodišče v Ljutomeru je s sklepom I Kr 76753/2023 z dne 21. 10. 2024 zavrnilo predlog obsojenega A. A., da se mu kazen tri mesece zapora, izrečena s pogojno obsodbo Okrajnega sodišča v Ljutomeru I K 76753/2023 z dne 19. 10. 2023, pravnomočna 2. 12. 2023, ki je bila preklicana s sodbo I Kr 76753/2023 z dne 24. 4. 2024, pravnomočna 30. 5. 2024, zaradi storitve kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), nadomesti s hišnim zaporom oziroma z delom v splošno korist.

2Zoper tak sklep se je pritožil obsojenec smiselno zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja s predlogom pritožbenemu sodišču, da njegovi pritožbi ugodi ter mu omogoči alternativni način izvršitve zaporne kazni.

3Pritožba ni utemeljena.

4Obsojeni v pritožbi navaja, da je razočaran zaradi zavrnjenega predloga za alternativni način prestajanja zaporne kazni in ne razume kako ni skrb za otroka, celotno družino in gospodinjstvo ter zaposlitev zadosten razlog za ugoditev njegovemu predlogu. Če bo moral na prestajanje kazni zapora, bo izgubil zaposlitev in bo tako imel še manj možnosti povrniti škodo v višini 800,00 EUR. Res se ni odzval na vsa pisanja sodišča, prav tako ni prišel na nekatere obravnave, to pa iz razloga, ker je zaposlen oziroma vseh pisanj sodišča niti ni prejel. Navaja še, da je izvršitev zaporne kazni nesorazmeren ukrep glede na višino kazni, škodo in posledice, ki jih bo zaradi tega utrpel, to pa bo vplivalo tudi na njegovo družino in mladoletni hčerki, saj se bo v kraju, kjer živijo, zagotovo razpravljalo o tem in to njegovi družini lahko povzroči travme. V Republiki Avstriji je res bil obsojen za kaznivo dejanje, ampak ne razume kaj ima ta obsodba z Republiko Slovenijo, ker je v naši državi nekaznovan. Pozna ljudi, katerim se ni preklicala pogojna obsodba, pa so še nekajkrat storili kazniva dejanja. Meni, da ni nevaren za druge, zato ni potrebe po prestajanju kazni v zaporu in bi jo lahko prestajal v tudi hišnem zaporu. V času koronavirusa SARS- COV-2, ko ni smel nikamor, je ugotovil, da je hišni zapor enako smotrn, primeren in učinkovit. Navaja še, da se ne želi izogniti prestajanju kazni, tudi povrnil bo škodo oškodovancu, je pa v veliki stiski, ker ne ve kaj bo s hčerkama in partnerko, če bo moral na prestajanje kazni v zapor.

5Povzetim pritožbenim navajanjem ni mogoče pritrditi. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu podalo prepričljivo oceno o vseh ugotovljenih okoliščinah, ki se nanašajo tako na težo kaznivega dejanja, preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja v postavljenem roku, določenem v pogojni obsodbi, obsojenčevih osebnih, premoženjskih in družinskih razmer, opozorilo pa je tudi na kaznivo dejanje, ki ga je obdolženi storil v Republiki Avstriji po predmetnem kaznivem dejanju.

6Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu v točkah 6 in 7 opredelilo do navedb obsojenca v predlogu in izpostavilo, da obsojencu ni zaupati, da predlaganega načina izvršitve zaporne kazni s hišnim zaporom oziroma z opravljanjem dela v splošno korist, ne bo zlorabil, ker je z neizpolnitvijo posebnega pogoja v pogojni obsodbi v določenem roku izkazal nekritičen odnos do kaznivega dejanja in do naložene obveznosti, ko oškodovancu, kateremu je obljubil vračilo denarja vse do konca meseca julija 2022, ni vrnil niti evra in si je tako pridobil protipravno premoženjsko korist v znesku 800,00 EUR. Sodišče prve stopnje si je pri tem pridobilo podatke o premoženjskih in družinskih razmerah obsojenca, ki je v predlogu tudi sam navajal, da je bil ves čas zaposlen v Republiki Avstriji in tako prejemal plačo, vendar se v obdobju vse od izposoje denarja (22. 4. 2022 in 7. 5. 2022) oziroma vse od pravnomočnosti sodbe (2. 12. 2023) pa vse do danes, ni potrudil izpolniti posebnega pogoja niti v najmanjšem znesku. Pri tem ni prezreti, da je obsojenec svoj nekritičen odnos do storjenega kaznivega dejanja kazal tudi s popolno pasivnostjo tekom kazenskega postopka, ko se ni odzival na sodna pisanja in je za vročitve pisanj bilo potrebno angažirati sodnega vročevalca, zasebnega detektiva oziroma prisilni privod policije. Okoliščina, da je obsojenec zaposlen in dela v Republiki Avstriji ni opravičilo za pasivnost obdolženca, saj v kolikor bi sledili pritožbenim navajanjem, zoper zaposlene obsojence in tiste, ki skrbijo za svojo družino, kazenski pregon za storjeno kaznivo dejanje, sploh ne bi bil mogoč, čemur seveda ni mogoče pritrditi. Pri tem je izpostaviti tudi namen izreka pogojne obsodbe s posebnim pogojem, ki je v zavedanju obsojenca, da je to zanj ugodnost in da mu sodišče zaupa, da bo izpolnil posebni pogoj in mu ne bo treba v zapor, kar pa obsojeni glede na njegovo ravnanje ni vzel resno in se je tako zaupanje obsojencu izkazalo za neutemeljeno.

7Pritožbeno sodišče se tako strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, ki je predlog obsojenca za prestajanje kazni v obliki hišnega zapora oziroma z delom v splošno korist zavrnilo in tega ne morejo omajati niti pritožbene navedbe, da je potrebno predlogu obsojenca ugoditi, ker skrbi za celotno družino in gospodinjstvo, je zaposlen in ker bo izvršitev zaporne kazni negativno vplivala na njegovi mladoletni hčerki in partnerko. Vse to so namreč pričakovane posledice nastopa zaporne kazni, ki zadenejo večino obsojencev. Tudi obsojenčeva pripravljenost na prestajanje kazni zapora s hišnim zaporom oziroma z delom v splošno korist, ki ga z ničemer ne obrazlaga, ni edini odločilni kriterij za presojo ali je predlagan način izvršitve kazni za obsojenca smotrn in upravičen. Prezreti pa ni niti kaznivega dejanja premoženjske narave, ki ga je obsojenec storil v Republiki Avstriji po predmetnem kaznivem dejanju (pravnomočno obsojen s sodbo sodišča v BG Leibnitz št. 011 U 186/2022 z dne 5. 12. 2023, ki je postala pravnomočna 12. 12. 2023), ki prav tako kaže na njegovo osebnost po storjenem kaznivem dejanju in na njegov nekritičen odnos do protipravnih ravnanj. Okoliščina, da je obsojeni za kaznivo dejanje pravnomočno obsojen v drugi državi in ne v Republiki Sloveniji, ne pomeni, da tega kaznivega dejanja sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati. Neutemeljeno pritožba navaja tudi, da je izrečena zaporna kazen 3 mesece zapora nesorazmerna glede na škodo in posledice, ki jih bo obsojencu povzročila. Kljub temu, da gre za kratkotrajno zaporno kazen, je ta odraz teže kaznivega dejanja, krivde obsojenca in oškodovanja oškodovanca, do česar je obdolženi popolnoma nekritičen. Obsojeni pa svojega predloga ne more utemeljiti niti z navajanjem, da pozna veliko ljudi, ki so storili hujša kazniva dejanja, pa nikoli niso šli v zapor. Pritožbeno sodišče namreč takšna pavšalna navajanja ne more preizkusiti, ker obsojeni konkretnih navedb s primeri, ni navedel.

8Iz navedenih razlogov, in ker pritožba tudi v ostalem ne navaja ničesar, kar bi lahko vzbudilo dvom v pravilnost zaključkov sodišča prve stopnje, je bilo potrebno pritožbo obsojenca zavrniti kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

9Ker je glede na podatke ZZZS obsojenec nezaposlen in brez drugega premoženja, ga je pritožbeno sodišče oprostilo plačila sodne takse.