VSM Sklep IV Kp 47328/2020

I. Pritožba zagovornika obsojenega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojeni je dolžan plačati sodno takso v višini 30,00 EUR.

1Okrajno sodišče v Mariboru je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se kazen tri mesece zapora, ki je bila izrečena obsojenemu A. A. s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru III K 47328/2020 z dne 12. 1. 2023 zaradi neizpolnjevanja nalog, ki izvirajo iz naloženega mu opravljanja dela v splošno korist, na podlagi enajstega odstavka 86. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), v celoti izvrši. V skladu z določbo 56. člena KZ-1 je v izrečeno kazen zapora vštelo čas pripora v katerem je bil obsojeni od 4. 1. 2023 od 8.30 ure do 12. 1. 2023 do 13.55 ure.

2Zoper takšno odločitev se pritožuje obsojeni po svojem zagovorniku brez navedbe pritožbenega razloga, vsebinsko smiselno iz pritožbe izhaja, da graja ugotovljeno dejansko stanje. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da v celoti ostane v veljavi sodba z dne 12. 1. 2023, obsojeni pa se zaveže, da bo delo v splošno korist opravil.

3Pritožba ni utemeljena.

4Bistvo pritožbenih navedb zagovornika je v zmotni oceni prvostopenjskega sodišča, da ni bilo nobenih opravičljivih okoliščin, ki so obsojenemu preprečevale izvršitev naloženega mu dela v splošno korist. Obsojeni je namreč v začetku leta 2024 zbolel za multiplo sklerozo. V zvezi z zatrjevanji o bolezni je pritožbi priložil ambulantni karton. Zaradi bolezni in zdravljenja je vse ostale stvari zanemaril in o njih sploh ni več razmišljal vse do sprejetja citiranega sklepa, ko se je zavedel svoje napake. Sedaj obžaluje svojo nepremišljenost in koncentracijo zgolj na bolezen. Omenjena bolezen je bila tudi subjektivno-objektivna okoliščina, ki mu je onemogočala opravljanje dela v splošno korist. Tako je po zatrjevanju pritožnika zaključek prvostopenjskega sodišča, da neizpolnitev dela v splošno korist kaže na njegovo izjemno neresnost in nespoštovanje izrečene kazenske sankcije ter družbeno nesprejemljiv in povsem nekritičen odnos do storjenega dejanja in njegovih posledic, napačen.

5Pritožbeni očitek zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ni podan. Pregled ravnanja obsojenega v zvezi z obveznostjo opravljanja dela v splošno korist kot ga je pravilno povzelo prvostopenjsko sodišče v točkah 1. - 4. izpodbijanega sklepa in mu pritožnik niti ne nasprotuje, jasno in nedvoumno kaže, da se je obsojeni izmikal stiku s svetovalcem, saj se kljub pozivom Probacijske enote (v nadaljevanju PE) Maribor in sodišča, ni osebno oglasil na PE Maribor, ni z njimi vzpostavil kontakta na drugi način, posledično ni sklenil dogovora o opravljanju dela v splošno korist in dela v splošno korist seveda niti deloma ni opravil. V času do izdaje prvostopenjskega sklepa, ob izostanku vsakršne komunikacije s PE Maribor obsojeni tudi ni niti sodišču, niti PE Maribor sporočil nobenih razlogov, zaradi katerih se ni odzval niti vabilom PE Maribor in sodišča, poslanim zaradi sklenitve dogovora o izvrševanju dela v splošno korist kot predpostavke za opravljanje tega dela. Na podlagi takih okoliščin je sodišče prve stopnje povsem utemeljeno in pravilno zaključilo, da obsojenčevo ravnanje kaže na njegovo izjemno neresnost in nespoštovanje izrečene kazenske sankcije, da je njegov odnos do storjenega kaznivega dejanja in njegovih posledic družbeno nesprejemljiv in povsem nekritičen ter obsojeni ne spoštuje pravnomočne obsodilne sodbe oziroma izrečene kazenske sankcije. Obsojeni je namreč bil kljub predhodnemu pravnemu o posledicah neizvrševanja dela v splošno korist popolnoma neodziven, pasiven in je ignoriral vabila na PE Maribor (izmikanje stiku s svetovalcem), s tem pa je pokazal ignorantski odnos do privilegija, ki mu ga je z izrečeno sodbo omogočilo sodišče prve stopnje, ko mu je izrečeno kazen zapora nadomestilo z delom v splošno korist.

6Pritožnik s pritožbenimi navedbami o slabem zdravstvenem stanju, ki se je pri obsojenem pojavilo v začetku leta 2024 in mu preprečevalo opravo dela v splošno korist, zoper takšen prvostopenjski zaključek ne more uspeti. Ne samo, da ni niti pojasnil v čem bi bil obsojeni zaradi zatrjevane obolelosti za multiplo sklerozo oviran pri vzpostavitvi stika s svetovalcem PE Maribor, pritožnik tudi ni predložil nobenega dokaza, iz katerega bi izhajale kakršnekoli zdravstvene omejitve obsojenega pri vzpostavljanju stika s svetovalcem, dokazal ni niti dejstva, da ima obsojeni multiplo sklerozo. Predložil je ambulantni karton z dne 10. 9. 2024, torej iz časa, ko je že potekel rok, v katerem bi se obsojeni moral zglasiti pri svetovalcu na PE Maribor, iz katerega pa ne izhaja, da bi obsojeni bolehal za mutiplo sklerozo. Pritožbene navedbe in ambulantni karton tako v ničemer ne ovržejo pravilnosti in popolnosti na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja.

7Glede na to, da je prvostopenjsko sodišče na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo, konkretno določbo enajstega odstavka 86. člena KZ-1, ko je odločilo, da se kazen zapora v celoti izvrši (ob upoštevanju vštetja pripora) je pritožbeno sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 402. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

8Odločba o stroških pritožbenega postopka temelji na 7. točki prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) in tarifni številki 74013 taksne tarife.