UPRS Sklep I U 834/2024-8

Tožba se zavrže.

1Tožnica je 24. 4. 2024 vložila tožbo zoper v uvodu navedeno odločbo Okrožnega sodišča v Kranju, s katero ji je to zavrnilo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za vložitev pritožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Kranju I P 97/2023.

2Sodišče ugotavlja, da je tožnica od 7. 4. 2023 v postopku osebnega stečaja.

3Z začetkom postopka osebnega stečaja se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso (1. točka prvega odstavka 386. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP)). Pri razpolaganju s tem premoženjem postane stečajni upravitelj zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika (smiselno drugi odstavek 245. člena ZFPPIPP).

4V skladu z 80. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben, ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik, in ali ima zakoniti zastopnik posebno dovoljenje, kadar je to potrebno, in ali stranko zastopa pooblaščenec, določen v tretjem odstavku 86. člena ZPP oziroma v tretjem odstavku 87. člena ZPP.

5V skladu z drugim in tretjim odstavkom 81. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sodišče zahteva, kadar ugotovi, da stranka nima zakonitega zastopnika ali da zakoniti zastopnik nima posebnega dovoljenja, če je to potrebno, da organ, pristojen za socialne zadeve, postavi skrbnika pravdno nesposobni osebi, oziroma zahteva od zakonitega zastopnika, naj si priskrbi posebno dovoljenje, ali pa ukrene, kar je potrebno, da bi bila pravdno nesposobna stranka pravilno zastopana. Sodišče lahko da stranki rok za odpravo pomanjkljivosti.

6Po stališču Vrhovnega sodišča iz sklepa I Up 240/2021 z dne 2. 3. 2022 je odločitev o tem, ali se tožnik v upravnem sporu, v katerem izpodbija odločbo o zavrnitvi dodelitve BPP, lahko zastopa sam, odvisna od tega, ali premoženje, ki je predmet spora, v zvezi s katerim je zaprosil za BPP, spada v stečajno maso.

7V obravnavani zadevi je bila tožnici z izpodbijano odločbo zavrnjena prošnja za dodelitev BPP za vložitev pritožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Kranju I P 97/2023 z dne 1. 2. 2024, s katerim je sodišče zavrglo odškodninsko tožbo, vloženo dne 10. 7. 2023, ker bi odškodnina, če bi ji bila prisojena, ter stroški, ki bi nastali, sodili v stečajno maso, tožničina stečajna upraviteljica pa vložene tožbe ni odobrila. Ker torej predmet spora v zadevi I P 97/2023, v zvezi s katero tožnica zahteva BPP, spada v stečajno maso, se tožnica glede na zgoraj predstavljeno stališče Vrhovnega sodišča v obravnavanem upravnem sporu ne more zastopati sama in lahko procesna dejanja opravlja le po stečajnem upravitelju kot zakonitem zastopniku.

8Glede na predstavljeno je sodišče stečajno upraviteljico R. R., ki je pri razpolaganju s premoženjem prve tožnice, ki spada v stečajno maso, njena zakonita zastopnica, v skladu z drugim in tretjim odstavka 81. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, s sklepom I U 834/2024-7 z dne 14. 6. 2024 pozvalo, da se v roku 8 dni izjavi, ali se z vloženo tožbo tožnice z dne 24. 4. 2024 strinja oziroma ali jo odobri. Pri tem jo je opozorilo, da če v postavljenem roku tožbe ne bo odobrila, jo bo sodišče zavrglo po petem odstavku 81. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.

9Stečajna upraviteljica je navedeni sklep prejela 2. 7. 2024, vendar tožbe v roku niti do dneva izdaje tega sklepa ni odobrila. Sodišče je zato tožbo zavrglo po petem odstavku 81. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.