VSRS Sklep X DoR 119/2024-3

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je odločilo, da se navadni odbitek tujega davka v zvezi z dohodki, ki jih rezident ene države pogodbenice dosega v drugi državi pogodbenici, računa skupno za vse vrste dohodkov z virom v drugi državi pogodbenici, ki se vštevajo v davčno osnovo?

1Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo tožbi, odločbo Finančne uprave RS, št. DT 09 21-01748-1 z dne 8. 1. 2021 odpravilo in zadevo vrnilo toženki v nov postopek. Z navedeno odločbo je toženka odmerila tožniku dohodnino za leto 2019 v višini 22.189,20 EUR. Odločila je, da razlika med odmerjeno dohodnino in med letom plačanimi akontacijami dohodnine znaša 730,11 EUR, davčni zavezanec pa mora to razliko plačati v roku 30 dni od dneva vročitve odmerne odločbe.

2Iz obrazložitve pravnomočne sodbe izhaja, da je tožnik obdavčljivi dohodek - plačo in regres - prejel iz zaposlitve v Avstriji, tam pa je tudi plačal dohodnino. V Avstriji plačano dohodnino je treba zaradi izogibanja dvojni obdavčitvi upoštevati pri ugotavljanju davčne obveznosti v Sloveniji skladno s 1. točko prvega odstavka 24. člena Konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje (v nadaljevanju BATIDO).¹ Skladno s to določbo se dvojna obdavčitev odpravi tako, da Slovenija kot odbitek od davka na dohodek odobri znesek, ki je enak davku od dohodka, ki je plačan v Avstriji. Pri tem pa BATIDO ne daje podlage za to, da se odbitek obračunava za vsak tip dohodka iz zaposlitve (npr. regres, plača, dodatek za delovno uspešnost) posebej. Iz namenske, sistemske in jezikovne razlage te določbe je mogoče razbrati, da je treba v Avstriji plačan davek od dohodkov priznati v višini, ki je enaka vsoti davka od vseh dohodkov z virom v Avstriji, ki se v Sloveniji vštevajo v letno davčno osnovo. BATIDO namreč ne daje podlage, da bi se, kot je to storila toženka, na ravni posamezne vrste dohodka izračunalo delež dohodnine, ki naj bi odpadel na ta dohodek in nato od tega fiktivno izračunanega deleža dohodnine odštelo v tujini plačan davek.

3Toženka je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlagala, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi pomembnega pravnega vprašanja.

4Predlog za dopustitev revizije je utemeljen.

5Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz 2. alineje prvega odstavka 367.a člena ZPP izpolnjeni, zato je predlogu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Gre namreč za pomembno pravno vprašanje v zvezi z uporabo metode navadnega odbitka zaradi izogibanja dvojni obdavčitvi v primeru različnih vrst dohodkov, ki se vštevajo v davčno osnovo. Predlog odpira več dilem glede pravilne razlage načina omejitve upoštevanja v tujini plačanega davka po 24. členu BATIDO, skladno s katerim odbitek v nobenem primeru ne sme preseči tistega davka na dohodek ali premoženje, ki je bil izračunan pred odbitkom in ki se nanaša na dohodek, obdavčljiv v Avstriji. Glede tega vprašanja je praksa Upravnega sodišča neenotna, ob tem pa se metoda navadnega odbitka uporablja za izogibanje dvojni obdavčitvi tudi v konvencijah, ki jih je sklenila Slovenija z drugimi državami, ter v slovenski zakonski ureditvi izogibanja dvojni obdavčitvi.

6Ker sodne prakse Vrhovnega sodišča o navedenem vprašanju ni, odgovor nanj pa je pomemben za zagotovitev pravne varnosti in za razvoj prava preko sodne prakse, je Vrhovno sodišče revizijo glede vprašanja, navedenega v izreku sklepa, dopustilo.

7Sklep je bil sprejet soglasno.

¹ Zakon o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje, Uradni list RS - Mednarodne pogodbe, št. 4/98, 3/99, 22/06, 6/12, 13/12.