VSM Sklep IV Kp 29029/2018

I. Pritožba obsojene A. A. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojeno A. A. se oprosti plačila sodne takse.

1Z uvodoma navedenim sklepom je Okrajno sodišče v Ljutomeru kot sodišče prve stopnje na podlagi enajstega odstavka 86. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) odločilo, da se kazen šest mesecev zapora, ki je bila obsojeni A. A. izrečena s sodbo Okrajnega sodišča v Ljutomeru K 29029/2018 z dne 25. 4. 2019, ki je postala pravnomočna 7. 5. 2019, zaradi neopravljenega dela v splošno korist v celoti izvrši.

2Takšen sklep s pritožbo izpodbija obsojena, sicer brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov, a smiselno zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da se kazen zapora ne izvrši in lahko opravi delo v splošno korist oziroma izrečeno kazen prestaja v obliki hišnega zapora.

3Pritožba ni utemeljena.

4Glede na pritožbeno obrazložitev obsojena dela v splošno korist ni opravila iz razloga prestajanja kazni zapora, ki ji je bila naložena v drugi kazenski zadevi. Pojasnjuje, da predmetnega kaznivega dejanja niti ni storila in ga je priznala samo zato, ker ji je sodnik rekel, da bo dobila pogojno obsodbo. Bila je zavedena in je v resnici ona žrtev kaznivega dejanja. Sicer želi odškodninske zadeve poravnati. Obenem izraža zavedanje, da je ne odzivanje na pošto, ki je bila pritrjena na oglasno desko dne 9. 8. 2022, popolnoma njena napaka, ki jo obžaluje. Izraža pripravljenost opraviti delo v splošno korist ali kazen prestati v obliki hišnega zapora, v kolikor to ni možno, pa predlaga obnovo postopka in ponovno sojenje, saj je v postopku veliko nepravilnosti in je prestrogo obsojena za dejanje, ki ga ni zagrešila.

5Glavnina povzete pritožbene obrazložitve je torej v zatrjevanju, da obsojena A. A. z dne 7. 5. 2019 pravnomočno sodbo naloženega ji dela v splošno korist ni opravila iz upravičenih razlogov. Vendar to ne drži. Pritožnica povsem nekritično namreč zanemari dejstvo, da ovira za izpolnitev del in nalog iz naslova dela v splošno korist, sploh niso objektivne okoliščine v zvezi s prestajanjem kazni zapora na temelju pravnomočne obsodilne sodbe v drugi kazenski zadevi, pač pa (predvsem) z njene strani izkazano, sicer v točkah 2 do 8 obrazložitve izpodbijanega sklepa izčrpno predstavljeno nesprejemljivo ravnanje, ki skozi odkrito sprenevedanje in bagateliziranje storjenega jasno odkazuje na nekritičen, nespoštljiv in domala podcenjujoč odnos obsojene do pravnomočne sodne odločbe K 29029/2018 z dne 25. 4. 2019. Iz Evidence zaprtih oseb namreč izhaja, da je bila v obsojena na podlagi pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu I K 19604/2015 na prestajanju kazni v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig v času od 10. 10. 2016 do predčasnega odpusta dne 31. 12. 2016, kar je izven časovnega okvira v zvezi s predmetno kazensko zadevo, ko bi morala delo v splošno korist obsega 360 ur opraviti po dne 7. 5. 2019 pravnomočnosti sodbi. Enako je ugotoviti za aktualno prestajanje kazni zapora, ko se obsojena na podlagi pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Murski Soboti I K 35225/2019 v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig nahaja od dne 18. 6. 2024, saj pritožbeno izpodbijani sklep sodišča prve stopnje datira na 6. 3. 2024. Pritožbeno upravičevanje neopravljenega dela v splošno korist zaradi prestajanja kazni zapora na temelju druge kazenske zadeve je zatorej zavajajoče ter kot takšno ne more vplivati na drugačne pravne in dejanske zaključke od prvostopenjsko sprejetih.

6Prav tako razloga, s katerim bi lahko kakorkoli vplivala na pritožbeno izpodbijano odločitev, ne more predstavljati subtilen preklic podanega priznanja krivde obsojene in zavedenosti, saj spisovni podatki kaže drugače od pritožbeno zatrjevanega. Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 6. 9. 2018 izhaja, da obdolžena ni bila pripravljena priznati krivde (l. št. 51, hrbtna stran) in je tudi v okviru zagovora izjavila, da očitanega kaznivega dejanja ne priznava (l. št. 52). Posledično je sodišče prve stopnje izvedlo dokazni postopek, pri čemer je bila obsojena zastopana po prava veščem zagovorniku (priloga B1).

7Tudi sicer drugače kot obsojena A. A. pritožbeno sodišče ne vidi prav nobenih subjektivnih in objektivnih ovir, ki bi na pravne posledice neupoštevanja izreka dne 25. 4. 2019 izrečene ji pravnomočne obsodilne sodbe preprečevale izvedbo že podpisanega tripartitnega dogovora o opravi dela v splošno korist pri izvajalcu sankcije X. Glede na poročilo Probacijske enote je sodišče prve stopnje v točki 7 razlogov izpodbijanega sklepa utemeljeno in pravilno ugotovilo, da obsojena ne kaže nobenega interesa opraviti delo v splošno korist. Tudi pritožbeno sodišče namreč ne more zaobiti dejstva obsojenkinega ignorantskega odnosa do večih pozivov (ki je v nekem trenutku terjalo vročitev s pritrditvijo na oglasno desko dne 8. 11. 2023, pa tudi celo od 20. 7. 2021 s strani policije razpisano iskanje obsojene) in sploh izostanka primerne komunikacije v razmerju do pristojne probacijske enote, kot se sicer pričakuje od odgovorne odrasle, pravno in poslovno sposobne osebe.

8Pritožbeno sodišče opozarja, da avtomatična dolžnost alternativnega izrekanja in izvrševanja kazenskih sankcij v razmerju do posameznega storilca kaznivega dejanja ne obstaja, marveč je tovrstna omiljena oblika prestajanja kazni za izvršeno pravno nevzdržno ravnanje zgolj možnost, upravičena pod določenimi pogoji oziroma osebna boniteta, katero pa je obsojena A. A. z izkazano ignoranco v razmerju do svetovalcev probacijske enote in izvajalcev sankcij, kronološko podrobno predstavljeno v točkah 2 do 8 obrazložitve izpodbijanega prvostopenjskega sklepa, katero se je v zaobid podvajanja dosledno povzeti tudi na tem izvršitemestu, zapravila.

9Ker pritožbena zatrjevanja o nemožnosti oprave dela v splošno korist zaradi prestajanja kazni zapora iz naslova kazenske sankcije v drugi kazenski zadevi torej niso v zvezi s pravilno ugotovitvijo sodišča prve stopnje o neopravičenih razlogih za pritožničino kršitev obveznosti iz naslova dela v splošno korist, je bilo o preizkušeni pritožbi odločiti tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena Zakona o kazenskem postopku - v nadaljevanju ZKP).

10Obenem pritožbeno sodišče opozarja, da za odločanje o pritožbeno podanem predlogu obsojene o spremembi izrečene ji kazni zapora v hišni zapor ne more biti predmet tega pritožbenega postopka, pač pa se tak predlog poda pred stvarno pristojnim sodiščem prve stopnje. Enako velja za pritožbeno omenjani predlog po obnovi postopka.

11Čeravno obsojena s pritožbo ni bila uspešna (tretji odstavek 402. člena ZKP), jo je pritožbeno sodišče iz istih razlogov kot sodišče prve stopnje bremena plačila sodne takse oprostilo (11. člen Zakona o sodnih taksah, ZST-1), pri čemer je upoštevalo tudi okoliščino aktualnega prestajanja kazni zapora ter pritožbeno poudarjeno finančno stisko.