VSL Sklep I Cp 349/2024

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1V tej zadevi je tožnica od toženke zahtevala plačilo zneska 30.000 EUR s pripadki. Postopek se je začel 7. 8. 2019 z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. 23. 9. 2022 je bil nad toženko uveden stečajni postopek. Sodišče prve stopnje je pravdni postopek zato s tem dnem prekinilo. Tožnica je v vlogi z dne 14. 10. 2022 sodišče obvestila o uvedbi stečaja, v nadaljevanju pa predlagala, da stečajnega upravitelja pozove, da prevzame postopek. Terjatev je pravočasno prijavila v stečajnem postopku, a je stečajni upravitelj ni priznal. Sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic ter končni seznam preizkušenih terjatev je bil objavljen 6. 3. 2023. V juliju 2023 je sodišče s postopkom nadaljevalo, opravilo narok in zahtevek zavrnilo.

2Odločitev o zavrnitvi zahtevka je oprlo na 7. odst. 301. čl. ZFPPIPP¹ ter na ugotovitev, da je bil sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic ter končni seznam preizkušenih terjatev objavljen 6. 3. 2023, tožnica pa nadaljevanja prekinjenega postopka ni predlagala v enem mesecu po tej objavi. Vloge tožnice z dne 14. 10. 2022, s katero je predlagala, da sodišče stečajnega upravitelja pozove, da prevzame pravdo, ni upoštevalo. Pojasnilo je, da je določilo 301. čl. ZFPPIPP namenjeno ravno situacijam, ko je začet pravdni postopek že pred uvedbo stečajnega postopka in se ta prekine. Namen prekinitve je tudi v tem, da se stečajni upravitelj izreče o pravočasnosti prijavljenih terjatev, zato rok za predlog za nadaljevanje postopka (v primeru prerekane terjatve) začne teči od objave sklepa o preizkusu terjatev. Pred tem upnik niti ne more vedeti, ali bo njegova terjatev v postopku priznana ali prerekana.

3Pritožbo vlaga tožnica. V bistvenem trdi, da je z vlogo z dne 14. 10. 2022 zadostila zahtevi iz 3. odst. 301. čl. ZFPPIPP in je zato odločitev o zavrnitvi zahtevka napačna. Vlogo je sodišče spregledalo in se do nje ni opredelilo.

4Toženka je na pritožbo odgovorila. Meni, da je neutemeljena in predlaga njeno zavrnitev.

5Pritožba je utemeljena.

6Vloge tožnice z dne 14. 10. 2022 ter njenega stališča o pomenu te vloge, ki ga je predstavila na naroku 17. 10. 2023, sodišče prve stopnje ni spregledalo. Razloge, zakaj tožnici ni sledilo, je pojasnilo v tč. 4 sodbe. Smiselno zatrjevana kršitev po 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP² zato ni bila storjena.

7V pritožbenem postopku ni sporno, da je bila terjatev tožnice v stečajnem postopku zoper toženko pravočasno prijavljena, a s strani stečajnega upravitelja v celoti prerekana. ZFPPIPP tako situacijo ureja v 301. čl., v katerem je določeno, da mora upnik v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev, predlagati nadaljevanje prekinjenega postopka (3. odst. 301. čl.). Če to stori, se šteje, da je umaknil dajatveni zahtevek in uveljavlja le še ugotovitvenega (4. odst. 301. čl.). Postopek se v tem primeru nadaljuje na predlog upnika in s pozivom sodišča stečajnemu upravitelju, da prevzame postopek (1. odst. 208. čl. ZPP). Če pa upnik nadaljevanja postopka ne predlaga pravočasno, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha (7. odst. 301. čl.). Postopek se nadaljuje, ko ga stečajni upravitelj prevzame, ali ko ga sodišče pozove, da to stori (1. odst. 208. čl. ZPP). Sledi zavrnitev zahtevka zaradi prenehanja terjatve.

8Zgoraj navedena vloga tožnice, ki vsebinsko predstavlja predlog za nadaljevanje postopka,³ je bila vložena 14. 10. 2022, to je po uvedbi stečajnega postopka (ta je bil uveden 23. 9. 2022) in po prekinitvi tega pravdnega postopka, a še pred objavo sklepa o preizkusu terjatev (objavljen je bil 6. 3. 2023) in je zato nedvomno preuranjena. Vložena je bila še preden so bili za to izpolnjeni v 301. čl. ZFPPIPP določeni pogoji.

9Vendar pa preuranjenega predloga vseeno ni mogoče spregledati. Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 181/2016 (v kateri je šlo za primerljivo situacijo) že pojasnilo, da preuranjen predlog že pojmovno ne more biti prepozen. Prav tako ga ni mogoče šteti za neobstoječega. Sodišče mora namreč odločiti o vsakem predlogu. Pojasnilo je tudi, da je njegova usoda odvisna od postopanja sodišča. Če tak predlog obravnava, preden preneha zakonski razlog za prekinitev postopka oziroma preden nastopi zakonski razlog za nadaljevanje postopka, ga bo sodišče kot preuranjenega zavrnilo; če pa predloga ne obravnava, mora o njem odločiti, ko nastopi zakonski razlog za nadaljevanje postopka. Če se izkaže, da je upnikov predlog v tem trenutku še vedno ustrezen, ker je bila njegova terjatev v stečajnem postopku res prerekana, ni ovir za to, da sodišče o njem odloči oziroma da postopek nadaljuje tako, da stečajnega upravitelja pozove k prevzemu pravde. V takem primeru po mnenju Vrhovnega sodišča ni mogoče šteti, da je upnikova pravica prenehala le zato, ker je predlog vložil prezgodaj. Podobno stališče je bilo zavzeto tudi v zadevi III Ips 49/2016, na katero se v odgovoru na pritožbo sklicuje toženka in sicer v tč. 14. Tudi v tej odločbi je bilo opozorjeno, da pri presoji okoliščine, da je bila vloga (predlog za nadaljevanje postopka) vložena pred dnevom objave sklepa o preizkusu terjatev, ni mogoče spregledati, da sodišče prve stopnje do objave tega sklepa vloge ni zavrglo, kar pomeni, da jo je sedaj treba obravnavati kot pravočasen predlog za nadaljevanje postopka. Tem stališčem so sledila tudi pritožbena sodišča,⁴ sledi pa jim tudi to sodišče.

10Predloga tožnice za nadaljevanje postopka, ki ga je sodišče prejelo 14. 10. 2022, sodišče prve stopnje, kot izhaja iz podatkov spisa, ni obravnavalo in ga ni zavrnilo. Ko so po izdaji sklepa o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic nastopili pogoji za nadaljevanje postopka (glej 2. odst. 301. čl. ZFPPIPP), bi zato, glede na zgoraj obrazloženo, moralo sodišče prve stopnje o njem odločiti ter ob tem ugotoviti, da je predlog tožnice ustrezen (saj je bila njena terjatev v celoti prerekana) in da posledično do prenehanja terjatve ni prišlo.

11Pritožba je glede na obrazloženo utemeljena. Pritožbeno sodišče ji je zato ugodilo in na podlagi 355. čl. ZPP sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Za razveljavitev se je odločilo zato, ker sodišče prve stopnje dokaznega postopka še ni izvedlo. V kolikor bi celoten sklop dejstev, ki jih stranki zatrjujeta, prvič ugotovilo pritožbeno sodišče, bi stranki izgubili možnost pritožbenega preizkusa, to pa bi privedlo do kršitve njune pravice do pritožbe. Glede na to, da je bila tožba vložena v letu 2019 in da postopek pred sodiščem prve stopnje ne bo trajal dlje kot bi trajal pred pritožbenim sodiščem, s tako odločitvijo tudi ne bo huje poseženo v pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

12Podrobnejša navodila za delo glede na razlog razveljavitve in fazo, v kateri je trenutno postopek, niso potrebna. Ker je sodišče prve stopnje stečajnega upravitelja že pozvalo, da prevzame postopek, bo s postopkom le nadaljevalo in o tožbenem zahtevku tožnice odločilo.

13Ker je bila odločitev sodišča prve stopnje razveljavljena, je pritožbeno sodišče odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo (3. odst. 165. čl. ZPP).

¹ Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.
² Zakon o pravdnem postopku.
³ Po 1. odst. 208. čl. ZPP se namreč prekinjeni postopek nadaljuje, ko ga stečajni upravitelj prevzame ali ko ga sodišče povabi, da to stori.
⁴ Glej na primer odločbe VSL I Cpg 424/2017, VSK II Cpg 64/2018 in VSL I Cpg 577/2021.