UPRS Sodba II U 301/2023-11

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Tek upravnega postopka

1Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrgla pritožbo tožeče stranke zoper Obvestilo št. 302-2-01951/2023/2 z dne 23. 6. 2023, ki ga je izdala Javna agencija RS za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije - krajše SPIRIT Slovenija.

2Iz obrazložitve izhaja, da je tožeča stranka vložila pritožbo zoper Obvestilo št. 302-2-01951/2023/2, ki ga je dne 23. 6. 2023 izdala Javna agencija SPIRIT Slovenija, s katerim je tožečo stranko obvestila o zadržanju mesečnih izplačil pomoči, prejete na podlagi Zakona o pomoči gospodarstvu za omejitev posledic energetske krize (v nadaljevanju ZPGOPEK). II. tožena stranka je pritožbo kot nedovoljeno zavrgla, ker je ugotovila, da je poseg v pravico do denarne pomoči mogoč šele z odločbo prvostopenjskega organa o vračilu sredstev, kot to določa deveti odstavek 16. člena ZPGOPEK. Obvestilo, ki ga je prejela tožeča stranka o zadržanju izplačil, pa še ni meritorna odločba, ampak zgolj začasno, do razjasnitve dejanskega stanja, zadrži nadaljnja izplačila, s tem pa ni odločeno o pravici oziroma pravni koristi pritožnice. Ker obvestilo o zadržanju mesečnih izplačil pomoči ne vsebuje meritorne odločitve o upravičenosti do pomoči na podlagi ZPGOPEK in ne predstavlja upravnega akta, pritožba zoper njega ni dovoljena.

Tožbene navedbe

3Tožeča stranka zoper navedeno odločbo vlaga tožbo v upravnem sporu, sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek oziroma podrejeno, da sodišče odpravi obvestilo Javne agencije SPIRIT Slovenije in zadevo vrne v ponovno odločanje. Tožeča stranka navaja, da je Javna agencija SPIRIT Slovenija s svojim ravnanjem oblastno in enostransko posegla v njene pravice oziroma v njen pravni položaj, ko je z arbitrarnim odločanjem in napačno uporabo materialnega prava kršila pravila postopka in nepopolno ugotovila dejansko stanje. Drugostopni organ pa je napačno zavrgel pritožbo z odločbo, saj bi na podlagi prvega odstavka 226. člena Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) morala izdati sklep, ki ga je, na podlagi drugega odstavka 5. člena ZUS-1, dopustno izpodbijati v upravnem sporu, saj se z njim postopek konča. Tožeča stranka poudarja, da je "obvestilo" posamično in konkretno, da ima oblastveni značaj, zunanji in pravni učinek, po vsebini in učinku je isto kot upravna odločba, zoper katero bi morala biti pritožba dovoljena.

4Po mnenju tožeče stranke prvostopni organ nima pooblastila za začasno zadržanje izplačil v primeru suma o upravičenosti do pomoči po ZPGOPEK, zaradi česar tudi ni navedel pravne podlage za svojo odločitev, s čimer je kršil načelo zakonitosti. Organ odločanja je kršil tudi pravila postopka, saj tožeči stranki v nobeni fazi postopka ni bila zagotovljena pravica, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe. Odločba nima nobenih formalnih sestavin v skladu z ZUP in je ni mogoče preizkusiti, saj nima obrazložitve. Pri tem prvostopenjski organ sploh ni ugotavljal pravno odločilnega dejanskega stanja, s čimer je kršil tudi 2. točko prvega odstavka 237. člena ZUP.

Odgovor na tožbo

5Tožena stranka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

K I. Točki izreka:

6Tožba ni utemeljena.

7Predmetna zadeva je, v skladu z drugim odstavkom 13. a člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS), določena kot prednostna iz razloga, ker je naslovno sodišče dne 28. 2. 2024 izdalo sodbo in sklep II U 209/2023-24 s katero je že odločilo, da je Javna agencija SPIRIT z nezakonitim ravnanjem - zadržanjem mesečnih izplačil, kršila pravice 2., 22., 33. in 67. člena Ustave RS tožeče stranke ter jo o tem obvestila z Obvestilom št. 302-2-01951/2023/2 z dne 23. 6. 2023. V zadevi II U 209/2023 je tožeča stranka trdila, da Obvestilo št. 302-2-01951/2023/2 z dne 23. 6. 2023 ni upravni akt, da nima drugih pravnih sredstev zoper ravnanje (zadržanje izplačil) Javne agencije SPIRIT, in da vlaga tožbo na podlagi 4. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče je temu pritrdilo, dopustilo tožbo (na podlagi 4. člena ZUS-1) ter s sodbo in sklepom II U 209/2023-24 z dne 28. 2. 2024 ugodilo tožbenemu zahtevku.

8Ker je sodišče s sodbo II U 209/2023-24 z dne 28. 2. 2024 že odločilo, da je šlo za nezakonito ravnanje (zadržanje mesečnih izplačil) Javne agencije SPIRIT Slovenija zoper tožečo stranko, o katerem jo je ta obvestila zgolj z Obvestilom št. 302-2-01951/2023/2 z dne 23. 6. 2023, se v tej zadevi do teh navedb strank ne bo ponovno opredeljevalo.

9V obravnavani zadevi je med strankama sporno ali je tožeča stranka imela pravico do pritožbe zoper Obvestilo št. 302-2-01951/2023/2 z dne 23. 6. 2023, ki ga je izdala Javna agencija SPIRIT Slovenija.

10Pravico do pravnega sredstva zoper ravnanja Javne agencije SPIRIT Slovenija, v obravnavani zadevi, ureja ZPGOPEK, ki v devetem odstavku 16. člena določa, da zoper izdano odločbo, s katero se ugotovi neupravičenost pravne osebe do izplačil državne pomoči in se ji naloži vrnitev neupravičeno prejetih zneskov, ni pritožbe, možen pa je upravni spor, torej tudi, če bi Javna agencija ravnala zakonito, izvedla ugotovitveni postopek in izdala odločbo, bi bilo pravno sredstvo, ki bi ga tožeča stranka lahko uporabila, upravni spor pred sodiščem in ne pritožba. Iz tega razloga je odločitev drugostopnega organa pravilna.

11Pri tem pa sodišče še pripominja, da ima tožeča stranka prav, ko navaja, da se v primerih zavrženja izda sklep in ne odločba. Drugi odstavek 240. člena Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) določa, da v primeru, ko upravni organ ugotovi, da pritožba ni dovoljena izda sklep, s katerim jo zavrže. Ker pa navedeno ni vplivalo na vsebino odločitve tožene stranke, sodišče v to ni posegalo.

Sklepno

12Ker je izrek izpodbijane upravne odločbe glede na samo odločitev pravilen, kot izhaja iz zgornjih točk obrazložitve, za razliko od obrazložitve, je sodišče (ki ni ugotovilo drugih kršitev postopka na katere pazi po uradni dolžnosti), predmetno tožbo, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.

13Na podlagi določbe prvega odstavka 59. člena ZUS-1 je sodišče v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj dejansko stanje, ki je relevantno za odločitev (torej, da je tožena stranka izdala zgolj obvestilo o prekinitvi financiranja in ne odločbe, kot bi bila dolžna storiti) med strankami ni bilo sporno in ga tudi ni bilo potrebno dopolnjevati. Sporno je bilo le vprašanje pravilne uporabe 16. člena ZPGOPEK in je šlo torej za odločanje o pravnem vprašanju.

K II. točki izreka:

14Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka tožnika temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.