UPRS Sodba II U 320/2023-10

I. Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč št. Bpp 164/2023 z dne 11. 10. 2023 se odpravi ter se zadeva vrne v ponovno odločanje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 285,00 EUR z DDV, skupno torej 347, 70 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Pregled zadeve

1Z izpodbijano odločbo je bila tožniku v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči, na podlagi vložene prošnje prosilca (tožnika), zavrnjena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

2Iz obrazložitve navedene odločbe izhaja, da je bila prošnja prosilca zavrnjena iz razloga, ker je bil zoper delodajalca A. A., s.p., 7. 11. 2022, začet postopek osebnega stečaja St ..., v katerem tožnik kot prosilec terjatve ni priglasil, iz končnega poročila upravitelja z dne 20. 4. 2023 pa izhaja, da je bil delež poplačila upnikov, ki so v postopek stečaja terjatev priglasili 0 %, in da je bil 30. 5. 2023 postopek pravnomočno končan. Ker prosilec terjatve v postopek stečaja ni priglasil, je po oceni tožene stranke izgubil pravico do poplačila, zaradi česar je pričakovanje oziroma zahtevek prošnje prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari.

Tožbene navedbe

3Iz tožbenih navedb izhaja, da se tožnik z izpodbijano odločbo ne strinja. Tožnik pritrjuje, da svoje terjatve ni prijavil v stečajnem postopku bivšemu delodajalcu, vendar po oceni tožnika navedeno dejstvo tožniku ne odvzema pravice zahtevati plačilo terjatve od fizične osebe A. A., saj njegova terjatev ni prenehala, prav tako pa ni prenehala niti z odpustom obveznosti stečajnemu dolžniku, saj tega ni bilo, kakor izhaja iz končnega poročila upravitelja z dne 19. 4. 2023 v navedenem postopku osebnega stečaja.

4Stališče tožnika je, da je stečajni dolžnik, ki šteje 40 let, še delovno zmožen in je zaradi navedenega v prihodnje pričakovati, da se bo zaposlil in ustvaril rubljive dohodke. Terjatve po sodnih odločbah pa zastarajo šele po 10 letih, razen v kolikor upnik pred potekom zastaranja prične izvršilni postopek.

5Po stališču tožeče stranke v konkretnem primeru tudi ne pride v poštev s strani tožene stranke navedeno stališče sodne prakse, da je v času, ko teče postopek osebnega stečaja mogoče pravdni postopek začeti le, če je terjatev v stečaju prijavljena in prerekana, saj je bil v konkretnem primeru postopek osebnega stečaja nad fizično osebo A. A. pravnomočno zaključen dne 25. 5. 2023 in torej v trenutku vložitve predmetne tožbe ne teče. Tako tožnik meni, da je v sled navedenega odločitev tožene stranke, da dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrže (pravilno bi bilo zavrne) materialnopravno napačna in nezakonita.

6Sodišču tako predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo toženi stranki v ponovno odločanje ter prizna nastale stroške skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Navedbe tožene stranke

7Tožena stranka je 30. 11. 2023 podala odgovor na tožbo, v katerem navaja, da je predmetno odločitev izdala skladno s tretjim odstavkom 24. člena Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP).

8Tožena stranka razlaga, da se skladno z Zakonom o finančnem poslovanju, v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) šteje, da po petem odstavku 296. člena terjatev upnika v razmerju do stečajnega dolžnika preneha, če upnik zamudi prijavo terjatve.

9Iz odgovora tožene stranke tako izhaja, da iz uradnega vpogleda v register ZZZS z dne 10. 10. 2023 izhaja, da je bil prosilec zaposlen pri stečajnem dolžniku od 26. 11. 2018 do 2. 7. 2020, in da je bil oklic začetka stečajnega postopka nad samostojnim podjetnikom posameznikom začet 7. 11. 2022 ter so tako prosilčeve denarne terjatve nastale do začetka postopka stečaja. Ker jih tožnik kot morebitni upnik ni priglasil, so propadle.

10Po stališču tožene stranke iz navedenega sledi, da je zahtevek upravičenca do kritja stroškov vložitve tožbe v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari po določilih Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP).

11Tožena stranka tako predlaga, da se tožbeni zahtevek zavrne.

Sodna presoja

12Tožba je utemeljena.

13Predmet sodne presoje v tem upravnem sporu je odločba tožene stranke, s katero je organ za BPP zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker ni izpolnjen pogoj iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP¹, saj kot prosilec, po ugotovitvi organa, očitno ni izkazal dejstev oziroma okoliščin, iz katerih bi izhajali verjetni izgledi za uspeh postopka s predlogom za vložitev tožbe oziroma je pričakovanje in zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari.

14Organ odločanja je pri odločanju o prošnji prosilca štel, "da je pričakovanje oziroma zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, ker prosilec terjatve ni priglasil v postopek stečaja in je tako izgubil pravico do poplačila, ki pa ga upoštevajoč končno poročilo stečajnega upravitelja niti ne bi prejel, četudi bi terjatve pravočasno priglasil v začet stečajni postopek osebnega stečaja".

15Tretji odstavek 24. člena ZBPP določa, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

16Sodišče po pregledu zadeve ugotavlja, da je tožena stranka v okviru presoje podane prošnje za dodelitev BPP prosilca (tožnika), najprej ugotavljala objektivni pogoj razumnosti za dodelitev BPP, za katerega pa je menila, da ga tožnik kot prosilec ne izpolnjuje, saj je njegovo pričakovanje v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, glede na dejstvo, da je bil zoper samostojnega podjetnika A. A. začet in končan stečajni postopek.

17Po stališču sodišča je tožena stranka z izpodbijano odločitvijo presegla svoja pooblastila za odločanje v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči oziroma vsaj preuranjeno odločila, saj je odločala že o vsebini zadeve oziroma vsebini pravice tožnika vložiti civilno tožbo zoper A. A. kot fizično osebo. Po oceni tožnika dejstvo, da v stečajnem postopku ni priglasil terjatve, tožniku ne odvzema pravice zahtevati plačila terjatve od fizične osebe A. A.

18Sodišče ugotavlja, da tožena stranka, pred odločitvijo s svojimi ugotovitvami in namero odločitve, prosilca ni seznanila oziroma mu navedenih dejstev ni predočila v izjavo, da bi se o njih lahko izjavil ali svojo prošnjo za dodelitev BPP prilagodil.

19Iz spisovnega gradiva tožene stranke izhaja, da je tožnik kot prosilec prava nevešča stranka, zaradi česar tudi predlaga dodelitev BPP. Po oceni sodišča tako od prava nevešče stranke ni mogoče pričakovati, da bo v okviru podane prošnje poznala pravila o dodelitvi BPP, še manj pa pravila stečajnega postopka in posledice, ki iz njega izvirajo. Iz vsebine spisovnega gradiva tožene stranke BPP 164/2023 (prilog) izhaja, da je Organ za BPP, po tem ko je sam ugotovil, da je oseba A. A., s.p. v stečaju, očitno izvajal ugotovitveni postopek, s katerega rezultati prosilca ni seznanil, pri čemer ne gre prezreti, da iz prošnje vlagatelja ne izhaja, da bi kot prosilec želel vložiti tožbo zoper A. A., s.p., temveč iz vloge izhaja samo navedba zoper "stranko A. A.". Glede na dejstvo, da je organa odločanja izvajal ugotovitveni postopek, bi moral s svojimi ugotovitvami prosilca vsaj seznaniti in mu omogočiti podati izjavo o ugotovljenih dejstvih.

20Glede na navedeno, da Organ za BPP stranke ni seznanil s svojimi ugotovitvami, kakor ji tudi ni dal možnosti, da se izjavi pred organom o ugotovitvah organa in razlogih za odločitev še pred izdajo izpodbijane odločbe (pri čemer je jasno, da gre za prava neveščo stranko kot vlagatelja za dodelitev BPP), je odločitev organa vsaj preuranjena.

21V postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči se namreč lahko zahteva za izdajo dodelitve brezplačne pravne pomoči zavrne iz razloga očitnosti, torej nečesa, kar je spoznavno že na prvi pogled. Z izpodbijano odločbo pa se je tožena stranka, brez možnosti prosilca podati izjavo o ugotovljenih dejstvih, spustila v vsebino presoje in utemeljenost morebitno vložene civilne tožbe tožnika kot prosilca za BPP do fizične osebe A. A. Pri navedenem je tožena stranka odločala že o vsebini zadeve, torej tudi o morebitni tožbi prosilca zoper fizično osebo A. A., kar pa je več kot dopušča presoja razumnosti, oziroma ne/razumnosti, saj mora biti morebitna nerazumnost prošnje za dodelitev BPP razpoznavna in očitna že na prvi pogled (npr. zamuda rokov in podobno), zaradi česar ni naloga Organa za BPP, da se o morebitnem uspehu z morebitno vložitvijo tožbe stranke, že sam opredeli. Tožnik navaja, da bi tožbo želel vložiti zoper fizično osebo A. A. (kar enako izhaja tudi iz navedb v prošnji), pri čemer pa tožena stranka navedenega dejstva povezanega s svojimi ugotovitvami ni razčistila, tudi ne glede dejstva ali je v takšnem primeru tožnik sploh upravičen vlagati prošnjo za dodelitev BPP na Delovnem sodišču, ob upoštevanju, da gre za specializirano sodišče.

22Sodišče na tem mestu pripominja, da ima, na podlagi 13. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP), vsakdo pravico do učinkovitih pravnih sredstev pred domačimi oblastmi, s čimer gre po mnenju sodišča lahko za učinkovito vloženo pravno sredstvo samo v primeru, kolikor je vlagatelj - prosilec na ustrezen, obrazložen in konkretiziran način seznanjen z morebitnimi pomanjkljivostmi svoje vloge, pri čemer je treba presojati tudi ali je bila vsebina vloge podana na takem nivoju, da jo je posameznik kot prava nevešča stranka lahko razumel, saj gre za učinkovito pravno sredstvo le, kolikor je prosilcu dostopna ustrezna strokovna pravna pomoč, če sam s pravnim znanjem za zastopanje ne razpolaga. Zaradi navedenega je tudi nedvomno v interesu pravičnosti, da je prosilcu/ki, ki nima materialnih sredstev za najem pooblaščenca za zastopanje in vlaganje pravnih sredstev pred sodiščem omogočeno brezplačno pravno svetovanje v postopku, saj bo le tako ustrezno varovana njegova/njena pravica do poštenega sojenja oziroma ustreznega pravnega svetovanja kot ga določa izhaja tudi iz namena določil ZBPP. Tožena stranka bi navedeno nejasnost iz podane vloge prosilca, lahko razjasnila, v kolikor bi prosilca poklicala in mu pred izdajo izpodbijane odločbe pojasnila razloge za svojo odločitev oziroma preverila prosilčevo dejansko voljo oziroma namen za vložitev tožbe oziroma podane prošnje za dodelitev BPP.

23Pri odločanju Organa za BPP o morebitni nerazumnosti, mora biti nerazumnost podane vloge namreč spoznavna že na prvi pogled, zaradi česar ni naloga Organa za BPP, da se o morebitnem uspehu z morebitno vložitvijo tožbe stranke, že sam opredeli.

24V sodbi II U 516/2017 z dne 22. 11. 2017 in II U 171/2023 z dne 14. 9. 2023 in drugih, je naslovno sodišče že pojasnilo, da gre po obširni in ustaljeni upravno-sodni praksi pri pravnem standardu "očitne nerazumnosti" predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka npr. zamuda roka ali nedovoljenega pravnega sredstva. Doseg navedene zakonske določbe organu odločanja v določeni meri nalaga tudi vsebinski preizkus zadeve, vendar morajo meje oziroma obseg tega preizkusa predstavljati omenjeni standard "očitnosti", kar pomeni, da mora v primeru, če je razlog za zavrnitev prošnje za BPP neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, iz razlogov izhajati, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in pravno podlago ter zakaj je to nesorazmerje oziroma nasprotje očitno, kar pomeni, da mora biti spoznavno na prvi pogled oziroma brez podrobnejše vsebinske presoje.

25V predmetni zadevi pa je Organ za BPP v tem primeru z že opravljeno vsebinsko presojo, po oceni sodišča, presegel svoja pooblastila za odločanje v postopku dodelitve BPP glede ne/razumnosti podane vloge oziroma je bila njegova odločitev vsaj preuranjena, glede na zgoraj navedeno, saj je presojal že vsebino kdaj bi lahko bil oziroma ali je morebiti zahtevek tožnika utemeljen (in o svojih ugotovitvah pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika ni niti seznanil ali mu dal pravice do izjave v zvezi z ugotovljenimi dejstvi), temveč je vlogo za BPP in prošnjo za dodelitev BPP zavrnil kot nerazumno.

26Vsebina, o kateri je odločala tožena stranka s predmetno izpodbijano odločbo, bi lahko bila predmet odločitve šele po domnevno vloženi tožbi, saj gre za vsebinsko presojo odločitve o upravičenosti tožnika in torej ni spoznavno na prvi pogled.

27V ponovnem postopku bo treba, ob upoštevanju zgoraj navedenih stališč sodišča, na podlagi petega odstavka 64. člena ZUS-1, ponovno odločiti o upravičenosti podane vloge tožnika, ga seznaniti z ugotovljenimi dejstvi, mu omogočiti pravico do izjave in navedb kakšno tožbo in zoper koga v resnici želi vložiti.

28V predmetni zadevi je tako sodišče (na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ki določa, da lahko sodišče odloči brez glavne obravnave, če dejansko stanje, ki je bila podlaga za izdajo upravnega akta za tožnika in toženo stranko ni sporno), odločilo brez glavne obravnave. V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da relevantno dejansko stanje med strankama ni sporno, saj je šlo za presojo utemeljenosti podane prošnje za dodelitev BPP in zgolj za presojo pravnega vprašanja o razumnosti podane prošnje za dodelitev BPP.

K točki II. izreka

29V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka. Po določilu drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožnik, ki ga zastopa odvetnik kot pooblaščenec, upravičen do povrnitve priglašenih stroškov v višini 285,00 EUR, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

30Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožniku prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi s 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

¹ Pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči se kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da:-zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in- je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.