UPRS Sodba IV U 23/2023-9

Tožba se zavrne.

Glede poteka upravnega postopka

1Toženka je z izpodbijano odločbo ugodila prošnji prizadete stranke - prosilke za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v zapuščinskem postopku pred Okrajnim sodiščem v Krškem opr. št. D 262/2022 od 22. 11. 2022 dalje ter kot oprostitev plačila stroškov zapuščinskega postopka pred sodiščem prve stopnje, razen oprostitve plačila sodnih taks.

2Iz obrazložitve izhaja, da prosilka kot prejemnica denarne socialne pomoči izpolnjuje subjektivni pogoj za dodelitev BPP. Glede objektivnega pogoja za dodelitev BPP pa organ ugotavlja v zvezi z 24. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), da ima prosilka v navedenem zapuščinskem postopku status zakonite dedinje po umrlem očetu. Iz listin spisa izhaja, da je utemeljeno pričakovati, da bo v konkretnem zapuščinskem postopku prišlo do nesoglasij in zapletov, saj je oče pred smrtjo najel visok stanovanjski kredit, s katerim naj bi bil kupljen vikend na Visu, ki pa formalno ni bil pisan na očeta, ampak na njegovo partnerko, s katero je bil pred tem zelo kratek čas in umrl v sumljivih okoliščinah, saj je naredil samomor, partnerka pa naj bi ga našla šele po štirinajstih dneh. Sedaj prosilka kot dedinja odgovarja za zapustnikove dolgove (kredit), pri čemer pa naj bi vikend ostal zapustnikovi partnerki. Glede na navedeno pravno in dejansko stanje glede obsega zapuščine in dedičev je tako zagotovo pričakovati spore v zapuščinskem postopku. Ugotavlja nadalje, da iz navedenega dejanskega stanja izhaja, da bo za prosilko nedvomno koristno, da se bo lahko s strokovno pomočjo odvetnika udeleževala zapuščinskega postopka, v katerem bo lahko izpostavila določena potrebna dejstva, katerih dokazovanje bi bilo v nadaljevanju težje, poleg tega pa zaradi svojega pravnega neznanja določenih morebitnih pripadajočih ji pravic in možnosti ne bi mogla uporabiti, kar pa bi negativno vplivalo na njen pravni položaj. Poleg navedenega pa zadeva tudi ni očitno nerazumna in je tudi pomembna za osebni in socialno-ekonomski položaj prosilke. Glede na ugotovitev, da prosilka izpolnjuje subjektivni in objektivni pogoj za dodelitev BPP, ji je organ odobril navedeno izredno BPP.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

3Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zahtevek prosilke zavrne kot neutemeljen, podrejeno pa naj vrne zadevo po odpravi odločbe v ponovni postopek. Navaja, da je odločitev organa vsaj preuranjena oz. ni pravilna, hkrati pa ne zasleduje namena dodelitve BPP. Izpostavlja, da iz podatkov in listin v spisu izhaja, da je sodišče že na naroku 11. 11. 2022 ugotovilo obseg zapuščine in dediče ter da ugotovljena dejstva za nobeno od zakonitih dedinj niso bila sporna. Iz podatkov in listin v spisu tudi ne izhaja, da bo sodišče zaključilo, da med dediči obstaja spor glede dejstev, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica, prav tako ne, da bi zapuščinsko sodišče postopalo po določbi 210., 211. ali 212. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD). Sodišče mora namreč, kadar je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, prekiniti zapuščinsko obravnavo in napotiti stranke na pravdo in v nobenem pogledu ne more samo odločati o tem spornem vprašanju. Glede na navedeno je BPP, tudi če je pričakovati spore v zapuščinskem postopku, dodeljena neupravičeno, saj se morebitna sporna vprašanja (ki v času vložitve prošnje prosilke še niti niso obstajala) ne bodo reševala v zapuščinskem, ampak ločenem, samostojnem, pravdnem postopku. Glede na navedeno je dodeljena BPP za zapuščinski postopek neupravičeno dodeljena, saj prosilka nima verjetnih izgledov za uspeh v zapuščinskem postopku, ker so procesna dejanja v tem že izčrpana.

4Ocenjuje tudi, da je toženka nekritično sledila navedbam prosilke in upravičenost do BPP utemeljila na bodočih negotovih dejstvih, ki v času vložitve prošnje za BPP (21. 11. 2022) niso obstajala, ampak so nastopila po vložitvi prošnje in izhajajo (šele) iz zapisnika o naroku z dne 6. 1.2023, in ne na določbah ZBPP. Ker je toženka o prošnji prosilke odločala šele 23. 1. 2023, je v podlago za odločitev vzela bodoča, negotova dejstva, ki v času vložitve prošnje za BPP niso obstajala, to pa ne more biti podlaga za dodelitev BPP, zato je izpodbijana odločba tudi nezakonita. Tožnica smatra, da okoliščine, ki bi narekovale, da se prosilki zagotovi strokovna pomoč v zapuščinskem postopku, v času vložitve prošnje še niso bile izkazane, zato je dodeljena BPP vsaj preuranjena, če ne celo neutemeljena, in zato v tej fazi neupravičena.

5Toženka je po pozivu sodišča predložila upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

6Sodišče je v postopek pritegnilo tudi prosilko - prizadeto stranko, ki odgovora na tožbo ni podala.

Odločanje po sodnici posameznici

7Sodni senat je 4. 4. 2023 na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sprejel sklep, da o zadevi odloča sodnica posameznica.

K I. točki izreka

8Tožba ni utemeljena.

9Predmet presoje v tem upravnem sporu je pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, s katero je toženka ugodila prosilkini prošnji za dodelitev BPP.

10Sodišče ugotavlja, da razlogom, s katerimi tožnica izpodbija navedeno odločbo, v obravnavani zadevi ni mogoče slediti.

11Sodišče ugotavlja, da je glede na določbo 24. člena ZBPP do dodelitve BPP upravičena (ob izpolnjevanju subjektivnega pogoja, ki ga prosilka (kar je med strankama nesporno) izpolnjuje) le oseba v zadevi, v kateri je mogoče zanjo na podlagi ugotovljenih dejanskih in pravnih okoliščin verjetno pričakovati, da bo uspešna. To pa ne izključuje zapuščinskih postopkov, kot izhaja že iz sodbe Upravnega sodišča RS v zadevi IV U 163/2021 z dne 21. 12. 2021. V njih namreč dedič na zapuščinski obravnavi poda dedno izjavo, ki vpliva na njegov položaj dediča, prav tako se lahko oblikuje dedni dogovor, ki pomeni med dediči nastalo obligacijsko razmerje. Sklenjen dedni dogovor stranke zavezuje kot pogodba civilnega prava, ki pa jo lahko v drugih postopkih izpodbije le po postopku in na način, kot mu to dopušča zakon. Sodišče pa še nadalje ugotavlja, da mora dedič v okviru zapuščinskega postopka izpostaviti določena dejstva, saj bo sicer v nadaljevanju dokazovanje teh težje, prav tako ob odsotnosti pravnega znanja določenih pravic in možnosti ne bo uporabil, kar bo vsekakor vplivalo na njegov pravni položaj. Stranka mora namreč tudi v zapuščinskem postopku opozarjati na dejstva, od katerih je odvisna kakšna njena pravica. Če teh dejstev ne navede, med strankami ne morejo postati sporna. Po določbi 210. člena ZD namreč, če je med dediči spor bodisi o dejstvih bodisi o uporabi prava, prekine sodišče zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali na upravni postopek: 1. če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino; 2. če je med dediči spor zaradi zahteve zapustnikovih potomcev, ki so živeli z njim v skupnosti, da se jim iz zapuščine izloči del, ki ustreza njihovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja. Navedenih spornih dejstev potencialni dedič kot pravni laik ne bo znal ustrezno izraziti brez ustrezne pravne pomoči, kar vsekakor vpliva na njegove pravice. Nepomembna ni niti določba 213. člena ZD, ki pravi, da sodišče napoti na pravdo oz. na upravni postopek tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. Navedeno pomeni, da bo ob neustrezni pravnih zatrjevanjih to v veliki meri vplivalo na nadaljnje uveljavljanje pravic potencialnega dediča.¹ Tudi iz odločbe Upravnega sodišča RS I U 423/2012 z dne 12. 4. 2012 izhaja, da čeprav naj bi se v zapuščinah odločalo le o nespornih dejstvih in o premoženju, mora stranka tudi v takem postopku opozarjati na dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica.²

12Zato sodišče ugotavlja, da ni utemeljen ugovor tožnice, da je bila BPP prosilki dodeljena preuranjeno, saj se bodo sporna vprašanja reševala šele v pravdnem postopku - do napotitve na pravdo namreč sploh ne bo prišlo, če prosilka ne bo pravočasno zatrjevala, da so zanjo določena dejstva sporna.

13Drži navedba tožnice, da je na naroku 11. 11. 2022 sodišče ugotovilo obseg zapuščine (kot izhaja iz zapisnika iz navedenega dne) in dediče ter da ugotovljena dejstva za dedinji niso bila sporna. Vendar pa na navedenem naroku zapuščinski postopek še ni bil končan. Tako sodišče ne more šteti, da je bil ugotovljeni obseg zapustnikovega premoženja dokončen oz. nesporen za dedinji. Prosilka, ki v tem postopku takrat še ni imela pooblaščenca, je namreč na tem naroku podala tudi predlog, da sodišče pridobi izpiske iz pokojnikovega TRR za obdobje zadnjih 2 let. Da je tudi v zapuščinskem postopku uveljavljala sporen obseg zapuščine, pa izhaja iz drugega naroka v zadevi z dne 6. 1. 2023, saj je uveljavljala denarni zahtevek za posojilo pokojnika za nakup hiše na Visu, kakor je tudi zahtevala povrnitev zapustnikovega vlaganja v hišo, kar je oboje pokojnikova žena zavrnila, prav tako naj bi v zapuščino še sodilo 20 umetniških slik (pokojnikova žena je priznala, da razpolaga s šestimi).

14Sodišče še ugotavlja, da je prosilka že v postopku za BPP navedla, da v zapuščinskem postopku pričakuje spore (prva dopolnitev prošnje z dne 28. 11. 2022). Poleg tega je po pozivu sodišča na dopolnitev prošnje tožnica v vlogi z dne 6. 12. 2022 pojasnila tudi pričakovane zaplete v zapuščinskem postopku, in sicer, da je zanjo sporen obseg zapuščine, saj je bila v času trajanja zakonske zveze očeta z drugo dedinjo kupljena nepremičnina na Visu na Hrvaškem, tudi s sredstvi pokojnika. Ta je pred smrtjo pri banki tudi najel kredit, ki ga mora dedič tudi plačati, ona sama pa ni seznanjena, kaj je bilo s tem kupljeno, denarja na računu namreč ni. Pokojnik je z drugo dedinjo živel le kratek čas, tik pred njegovo smrtjo pa je bila kupljena sporna nepremičnina, ki pravno formalno ni last pokojnika, je bila pa hiša kupljena z njegovim denarjem. Vsa navedena pojasnila z listinami je organ prejel pred izdajo izpodbijane odločbe, kot je razvidno iz upravnega spisa. Organ namreč sprejme odločitev glede na dejansko stanje ob izdaji odločbe, tj. 23. 1. 2023 (in ne le ob podaji prošnje), zato ni utemeljen ugovor tožnice, da navedenih zapletov prosilka v prošnji za BPP ni pojasnila in da je zato organ izdal odločbo na podlagi bodočih negotovih dejstev. Nesporno je namreč navedena dejstva o spornem obsegu zapuščine tožnica že uveljavljala poleg v postopku za dodelitev BPP tudi na zapuščinski obravnavi 6. 1. 2023, oboje pred izdajo odločbe BPP.

15Sodišče zato ugotavlja, da je toženka pravilno presodila okoliščine zadeve in pravilno štela, da bo za prosilko koristno, da se bo s pomočjo odvetnika udeleževala zapuščinskega postopka, v katerem bo lahko izpostavila določena dejstva, katerih dokazovanje bi bilo v nadaljevanju težje, kakor tudi zaradi pravnega neznanja določenih pravic in možnosti sicer ne bi mogla uporabiti, kar pa bi negativno vplivalo na njen položaj, zadeva tudi ni očitno nerazumna in je pomembna za njen socialno - ekonomski položaj, s tem je posledično napačno stališče tožnice, da prosilka (še) ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP (prvi odstavek 24. člena ZBPP).

16Sodišče je zato tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo, saj je ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita ter da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen, sodišče pa v postopku pred njegovo izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti.

17O zadevi je sodišče odločilo brez glavne obravnave, saj med strankama ni sporno samo dejansko stanje, sporno med njima pa je, ali se v konkretni zadevi glede na obstoječe dejansko stanje šteje, da je za prosilko izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP - kar pa predstavlja spor o pravilni uporabi materialnega prava (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

¹ Tako sodba Upravnega sodišča RS IV U 163/2021 z dne 21. 12. 2021, 7. in 8. točka obrazložitve.
² Tako sodba Upravnega sodišča RS I U 423/2012 z dne 12. 4. 2012, 6. točka obrazložitve.