UPRS Sodba I U 1742/2021-22

I. Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Radovljica št. 352-3/2020-35 z dne 12. 5. 2021 se odpravi v 1., 2., 3., 4., 6. in 7. točki izreka ter se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrnitvi stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III. Stroškovni zahtevek stranke z interesom se zavrne.

1Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo odločil, da se v korist stranke z interesom za rekonstrukcijo državne ceste ... v ... razlasti nepremičnina parc. št. ..., v izmeri 17 m2, katere lastnik je tožnik (1. točka izreka), da se po pravnomočnosti te odločbe v zemljiški knjigi pri navedeni nepremičnini po uradni dolžnosti izbriše zaznamba razlastitvenega postopka ... (2. točka izreka), da se po pravnomočnosti te odločbe v zemljiški knjigi izbrišejo vknjižene omejitve: ... - služnost stanovanja v korist A. A., ... - preužitek v korist B. B., ... - služnost stanovanja in užitek v korist B. B. in ... - pravica prepovedi odtujitve v korist B. B. (3. točka izreka), da se po pravnomočnosti odločbe v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti zaznamuje bremen prost (razen ...) prenos lastninske pravice za navedeno nepremičnino v korist stranke z interesom (4. točka izreka), da je rok za začetek del takoj po pridobitvi vseh potrebnih zemljišč, za katera je predlagana razlastitev (5. točka izreka), da bo prvostopenjski organ najkasneje 15 dni po pravnomočnosti odločbe pozval stranko z interesom in tožnika, da skleneta sporazum o odškodnini oziroma nadomestilu za razlaščeno navedeno nepremičnino, in da lahko, če po preteku dveh mesecev po tem pozivu med njima sporazum ne bo dosežen, na pristojno sodišče vložita predlog za odmero odškodnine oziroma nadomestila v nepravdnem postopku (6. točka izreka), ter da je stranka z interesom dolžna v roku 30 dni po pravnomočnosti te odločbe poravnati stroške za zastopanje tožnika (7. točka izreka).

2Iz obrazložitve izhaja, da je bila javna korist za razlastitev ugotovljena s sklepom Vlade z dne 10. 10. 2019. Organ ugotavlja, da regionalna cesta na pododseku ceste ..., v km ... do km ... poteka skozi gosto naseljeni del naselja ..., na njej pa ni urejenih površin za pešce in kolesarje, ter da javna razsvetljava, ostala infrastruktura in voziščna konstrukcija državne ceste ne zagotavljajo potrebnih prometno tehničnih elementov. Zato je ureditev ceste nujna. Tega cilja ni mogoče doseči na drug način oziroma z blažjim posegom v lastninsko pravico tožnika.

3Organ je imenoval izvedenko in ji naložil, da ugotovi, ali je za rekonstrukcijo ceste potrebna celotna tožnikova nepremičnina v izmeri 17 m2 ali pa je v tem delu potrebna širina vozišča 5,50 m oziroma kakšna širina je potrebna pri omejitvi hitrosti 50 km/h ter ali je glede na Pravilnik o projektiranju cest (v nadaljevanju: Pravilnik) potrebna širina pločnika 1,5 m ali zadostuje manj. Izvedenka je ugotovila, da so bili pri projektiranem prečnem profilu ceste izbrani minimalni potrebni elementi za varno odvijanje prometa, da tožniku uvoz v garažo z izgradnjo mulde ne bo oviran ter da bi bila zožitev pločnika sicer možna, vendar ukrep glede na razpoložljiv prostor ni priporočljiv. V zvezi s tožnikovimi ugovori ugotavlja še, da se nepremičnina s parc. št. ..., neposredno ne dotika objekta na nepremičnini s parc. št. ... k.o. ..., kjer je vhod v garažo. To pomeni, da tožnik v garažo ne bo dostopal neposredno s ceste, temveč prek mulde in asfaltiranega uvoza. Sklicujoč se na ugotovitve izvedenke je ocenil, da dopolnitev izvedeniškega mnenja ni potrebna in da je projekt rekonstrukcije ceste najustreznejši kompromis med minimalno zagotovitvijo varnosti prometa in minimalnim posegom v lastninsko pravico tožnika. Sorazmernost je nesporno izkazana, saj lastninska pravica tožnika ne bo prekomerno prizadeta. Rekonstrukcija ceste zaradi zagotovitve prometne varnosti presega zasebni interes in je hkrati tudi v korist tožnika.

4Drugostopenjski organ je odločil, da je tožnikova pritožba delno utemeljena in odpravil 5. točko izreka prvostopenjske odločbe ter v tem delu zadevo vrnil prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. V preostalem je tožnikovo pritožbo zavrnil.

5Tožnik se z odločitvijo ne strinja. V tožbi zatrjuje, da gre za prekomeren in nesorazmeren ukrep, ki ni nujno potreben za dosego javne koristi. Z rekonstrukcijo ceste bodo res zgrajeni novi elementi in naprave, ki bodo služili varnosti in zaščiti ceste, vendar ta že v obstoječem stanju služi svojemu namenu, z rekonstrukcijo pa se stanje ne bo do te mere izboljšalo, da bi to opravičevalo poseg v njegovo lastnino. Z razlastitvijo namreč njegova nepremičnina s parc.št. ... k. o. ... izgublja pomembno manipulativno površino, saj razlaščena nepremičnina ... k. o. ... služi kot dovoz v garažo in kot parkirni prostor k hiši. Tožnik se bo začel ukvarjati z dejavnostjo turističnega oddajanja sob, zato so parkirne površine zanj še toliko bolj pomembne. Iz istega razloga bo prišlo do bistvenega znižanja vrednosti njegove nepremičnine s parc. št. ... k. o. ... Na vse to je opozarjal že v upravnem postopku in predlagal izvedbo dokaza z izvedencem. Ugovarja tudi ugotovitvi toženke, da z izgradnjo mulde uvoz v njegovo garažo v nobenem primeru ne bo oviran in da bo poseg na njegovo nepremičnino izveden v najmanjši možni meri. Opozarja, da iz razlastitvenega projekta ni razvidno, na kakšen način bo priključek za njegovo garažo sploh izdelan in ali so pri tem upoštevani vsi predpisi.

6Uveljavlja tudi bistveno kršitev določb postopka, ker prvostopenjski organ po prejemu njegovih pripomb k izvedenskemu mnenju ni izdelal poročila o ugotovljenem pravnem in dejanskem stanju zadeve ter se v njem ni opredelil do njegovega dokaznega predloga za dopolnitev izvedenskega mnenja, tega pa ni storil niti kasneje. Poleg tega je prepričan, da je bilo napačno uporabljeno materialno pravo in da je predlagana rekonstrukcija vozišča na 5,5 m oziroma 5,63 m predimenzionirana. Sedanja širina cestišča znaša 7,8 m in ni potrebe po širjenju, saj je širina vozišča 5,5 m potrebna za projektne hitrosti 60 km/h na uro ali več. Po 16. členu Pravilnika se projektna hitrost za ceste v naselju določi na podlagi prometne funkcije in prostorskih pogojev. Zato bi bilo rekonstrukcijo mogoče izvesti tudi z voziščem, ožjim od 5,5 m, in tako, da se ne bi posegalo v tožnikovo lastninsko pravico. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi, izpodbijano odločbo v 1., 2., 3., 4., 6. in 7. točki izreka odpravi ter toženki naloži povrnitev njegovih stroškov postopka.

7Toženka odgovora na tožbo ni podala, sodišču pa je predložila upravni spis.

8Stranka z interesom v odgovoru na tožbo v bistvenem navaja, da je na navedeni lokaciji zaradi neustrezne prometne varnosti in stalnega povečevanja prometa rekonstrukcija ceste nujna. Poudarja, da je poseg v tožnikove nepremičnine minimalen in znaša le 17 m2. Opozarja, da so tožnikove trditve glede nameravanega turističnega oddajanja sob v celoti pavšalne in neizkazane ter da je bilo v upravnem postopku ugotovljeno, da nima registrirane nobene dejavnosti. S projektiranim predlogom (muldo) se tudi ne spreminjata dostop do garaže in število možnih parkirnih mest. Oporeka še tožnikovim navedbam o bistveni kršitvi določb postopka in zmotni uporabi materialnega prava. V zvezi s slednjim meni, da bi bilo vozišče, ožje od 5,5 m, v nasprotju z veljavnim pravom. Sodišču predlaga, naj tožnikov zahtevek zavrže oziroma zavrne in mu naloži povrnitev njenih stroškov postopka.

9Tožba je utemeljena.

10V obravnavani zadevi je sporno, ali so izpolnjeni pogoji za razlastitev tožnikove nepremičnine parc. št. ... k. o. ... v izmeri ... m2 v korist stranke z interesom za rekonstrukcijo državne ceste ... v km ... do km ...

11V času izdaje izpodbijane odločbe veljavni Zakona o cestah (v nadaljevanju: Zces-1) je v 12. členu določal, da se lahko zaradi gradnje javne ceste v skladu z zakonom lastninska pravica na nepremičnini odvzame ali obremeni (prvi odstavek). Če je treba zaradi rekonstrukcije javne ceste, s katero se ne posega zunaj njenega varovalnega pasu, izvesti razlastitev ali obremenitev lastninske pravice na nepremičnini, pa za to rekonstrukcijo ni potrebna priprava prostorskega akta, se javna korist za to razlastitev oziroma obremenitev lastninske pravice ugotovi s sklepom Vlade oziroma občinskega sveta. Abstraktna javna korist je torej v tem primeru izkazana s sklepom Vlade. Poleg tega morajo biti za razlastitev izkazani ostali pogoji iz Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju: ZUreP-2), ki je veljal v času izdaje izpodbijane odločbe. Ta je v 192. členu (med drugim) določal, da je razlastitev in omejitev ali obremenitev lastninske pravice dopustna le v javno korist in če je za dosego javne koristi nujno potrebna in je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino (drugi odstavek). Razlastitev in omejitev ali obremenitev lastninske pravice ni dopustna, če država ali občina razpolaga z drugo ustrezno nepremičnino za dosego istega namena (tretji odstavek).

12Sodišče kot pavšalne in neizkazane zavrača tožnikove navedbe, da v obravnavani zadevi javni interes za razlastitev njegove nepremičnine s parc. št. ... k. o. ... ni podan. Toženka je v izpodbijani odločbi obširno pojasnila v čem je javni interes za razlastitev navedene nepremičnine. Gre za ureditev površin za pešce in kolesarje, javne razsvetljave ter razširitev ceste, kar naj bi vse izboljšalo prometno varnost in zmanjšalo hrup. Tožnik ne navede konkretnih razlogov, zakaj navedeno ne drži, oziroma sam navaja, da bodo zgrajeni elementi, ki bodo služili varnosti in zaščiti ceste. Vendar pa obstoj javnega interesa še ne zadošča za razlastitev. Glede na citirano določbo 192. člena ZUreP-2 je treba ugotoviti in ustrezno obrazložiti tudi, ali je razlastitev nepremičnine nujno potrebna in ali je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino tožnika.

13Nujna potrebnost razlastitve pomeni, da je lahko razlastitev izvedena le kot "ultimum remedium". To pomeni, da mora predlagatelj razlastitve izkazati razloge, da je projekt načrtovan prav na tem zemljišču, oziroma dokazati, da sam nima v lasti primernih zemljišč. Pred razlastitvijo si mora resno, a neuspešno prizadevati, da bi zemljišče od lastnika odkupil po tržni ceni. Razlastitev je lahko izvedena le v obsegu, ki je neizogibno potreben za izvedbo razlastitvenega projekta. ¹

14Tožnik je ves čas postopka ugovarjal, da razlastitev ni nujno potrebna za rekonstrukcijo ceste, ker da bi bila cesta glede na določbe Pravilnika lahko ožja, enako pa naj bi veljalo za pločnik. Organ v izpodbijani odločbi navaja, da je v zvezi z ugotavljanjem minimalne širine ceste in pločnika imenoval izvedenko in razloge izpodbijane odločbe opira na njene ugotovitve, da so bili pri določitvi prečnega prereza ceste izbrani minimalni potrebni elementi za varno odvijanje prometa glede na določila Pravilnika ter da uvoz v garažo z izgradnjo mulde ne bo oviran. Tožnik je tem ugotovitvam izvedenke ugovarjal, češ da je rekonstrukcijo mogoče izvesti v manjših dimenzijah in da po sedanjem stanju dostopa do garaže s parkirnega mesta pred vhodom v garažo, zato bo dostop do garaže oviran, poleg tega pa se mu odvzema parkirno mesto. Zato je predlagal dopolnitev izvedeniškega mnenja.

15Sodišče zavrača njegove očitke o kršitvi pravil postopka, ker toženka, ki temu predlogu ni sledila, pred izdajo odločbe ni izdelala poročila o ugotovljenem pravnem in dejanskem stanju zadeve. Upoštevaje zahteve 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) zadostuje, da se je do tega dokaznega predloga opredelila v odločbi, upoštevaje zahteve 9. člena ZUP pa je bila pred izdajo odločbe tožniku dana možnost, da se do izvedenskega mnenja opredeli. Se pa sodišče strinja s tožnikom, da bi morala toženka v skladu s prvim odstavkom 196. člena ZUP zahtevati dopolnitev izvedenskega mnenja oziroma izvedenko zaslišati na ustni obravnavi.

16Izvedenka je namreč v svojem mnenju, ki ga toženka povzema, pojasnila, da je za projektno hitrost 50 km/h predpisana širina voznega pasu 2,5 m, pri čemer je treba zaradi prepustnosti, zagotavljanja prometne varnosti in nanosa talne prometne signalizacije konstruirati robni pas, ki v tem primeru znaša 0,25 m, tako da je minimalna skupna širina vozišča 5,5 m. Pri manjših lokih je treba po 24. členu Pravilnika vozišče razširiti, kar je bilo pri projektiranem odseku upoštevano zaradi možnosti srečevanja osebnega vozila in avtobusa, tako da je ta razširitev 15,5 cm. Po oceni izvedenke je razširitev izvedena v skladu s pravili stroke in je projektirana širina na odseku minimalna potrebna za srečanje osebnega vozila in avtobusa. Navaja še, da prečni profil sestavlja tudi mulda širine 0,5 cm, ki se zaključuje z robnikom in se v celoti nahaja na parc. št. ... k. o. ..., vanjo pa se stekajo tudi padavinske vode s strešine in površine pred objektom ... Pri tem pa navaja tudi, da je minimalna širina pločnika 1,25 m oziroma, da je lokalna zožitev površin za pešce na obravnavanem odseku med ... (oziroma med začetkom pločnika na desni strani) in križiščem možna do minimalne širine 1,25 m ob pogoju, da je na zunanji strani pločnika zagotovljena varnostna širina za neovirano gibanje pešca 12,5 cm. Za izvedbo ukrepa je potrebna sprememba celotnega projekta med ... in navezavo na križišče.

17Zaključek, da ukrep, tj., zožitev projektirane širine pločnika glede na razpoložljivi prostor ni priporočljiv, je po presoji sodišča neargumentiran, zato izvid in mnenje nista jasna in popolna, saj ne dajeta odgovora na vprašanje, zakaj ta ukrep ni priporočljiv. Toženka tako v izpodbijani odločbi ni konkretno odgovorila na tožnikove ugovore, da je navedeno cesto mogoče rekonstruirati v manjših dimenzijah. Ker ni utemeljeno, zakaj ni priporočljiva zožitev pločnika do širine, ki je po Pravilniku sicer zadostna, in ni ugotovljeno, ali v tem primeru obstoječa širina ceste (toženka ne pojasni niti, kakšna je) zadošča za rekonstrukcijo (z ožjim pločnikom), pa je dejansko stanje posledično pomanjkljivo ugotovljeno. To sodišču onemogoča preizkus, ali je razlastitev tožnikove nepremičnine (v predvidenem obsegu) res nujna, ali pa bi se ji bilo mogoče izogniti, če bi bil zgrajen ožji pločnik. Toženka je zato zagrešila tudi absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Pri tem sodišče zaradi učinkovitejšega vodenja ponovljenega postopka še pripominja, da če naj bi bil razlog za to, da ukrep po mnenju izvedenke in organa ni priporočljiv, zgolj sprememba celotnega projekta med ... in navezavo na križišče ter v nastanku s tem povezanih stroškov, zgolj dodatni stroški projektiranja ne morejo biti razlog za nujnost razlastitve.

18Najstrožja zahteva, ki se ji ustreže s tehtanjem javnega in zasebnega interesa, je sorazmernost v ožjem smislu. Upoštevati je treba, da so izraženi javni interesi lahko za javno korist različno "težki”. Pri tem je treba upoštevati vse pozitivne in negativne aspekte posameznega projekta za javni interes - pozitivne strani so v zadovoljitvi določene javne potrebe (po prometni povezavi, po komunalni opremljenosti, po šolanju otrok ipd.), negativna stran pa je zlasti obremenjevanje okolja. Z upoštevanjem enih in drugih pretehta utež na eni strani tehtnice. Na drugo stran tehtnice pa moramo postaviti interes lastnika, ki je znova toliko težji, kolikor pomembnejša je pravica oziroma njen predmet za uresničevanje varovalnega namena 33. člena.²

19Pogoj za tehtanje interesov je, da so tako na strani javnega interesa, kot tudi na strani zasebnega interesa ugotovljena vsa, pravno relevantna dejstva.

20V zvezi s temi dejstvi sodišče kot pavšalne in neutemeljene zavrača tožnikove trditve, da bo z rekonstrukcijo navedene ceste oviran dostop do njegove garaže na nepremičnini s parcelno številko ..., k. o ... Toženka je namreč po presoji sodišča s sklicevanjem na izvedeniško mnenje (glede na pavšalne tožnikove trditve), ki je v tem delu jasno in prepričljivo, ustrezno obrazložila, da dostop v garažo ne bo oviran. Tožnikov ugovor, da iz razlastitvenega projekta ni razvidno, na kakšen način bo zagotovljen priključek za njegov uvoz v garažo na nepremičnini s parcelno številko ... k. o. ..., pa je nedovoljen. Gre namreč za dejstvo, ki ga tožnik v upravnem postopku ni uveljavljal in dokazoval, opravičljivih razlogov za opustitev pa ni izkazal.

21Vendar je toženka spregledala, da je tožnik ves čas postopka poudarjal, da bo zaradi razlastitve izgubil parkirno mesto pred garažo in zatrjeval, da bo zato zmanjšana vrednost njegove nepremičnine, ki jo namerava v prihodnosti tudi oddajati. Prvostopenjski organ je s tem v zvezi vpogledal v AJPES in ugotovil, da tožnik nima registrirane nobene dejavnosti, skliceval pa se je tudi na to, da ni opredelil, koliko naj bi se zmanjšala vrednost njegove nepremičnine s parc. št. ... k. o. ... in da višina odškodnine ni predmet razlastitvenega postopka.

22Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 106/2015, ki se nanaša na ureditev po Zakonu o stavbnih zemljiščih (v nadaljevanju: ZSZ), po katerem je razlastitveni zavezanec lahko zahteval razlastitev nepremičnin, katerih položaj se zaradi razlastitve bistveno poslabša, res navedlo, da je treba primarno izhajati iz obstoječega položaja, to je obstoječe rabe zemljišč pred razlastitvijo. Poleg tega je mogoče upoštevati tudi bodočo rabo zemljišča, vendar le tisto, ki je predvidena (načrtovana) oziroma izkazana z zadostno stopnjo verjetnosti. Ob takšnem izhodišču je štelo za pravilno stališče sodišč, da nasprotni udeleženec zgolj s trditvami, da na zemljiščih ni mogoča gradnja oziroma da so ta nezazidljiva, ne da bi bila hkrati zatrjevana (in nato z zadostno stopnjo verjetnosti izkazana) možnost gradnje na teh zemljiščih, ni zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu, ki mu ga nalaga drugi odstavek 24. člena ZSZ. Drugačno razumevanje citirane določbe, ki bi zajelo tudi vse, le hipotetično mogoče rabe zemljišča, bi po mnenju Vrhovnega sodišča pomenilo neupravičeno okoriščenje razlaščencev na račun razlastitvenega upravičenca.

23Vendar v obravnavanem primeru tožnik ni postavil zahtevka po 202. členu ZUreP-2.³ Poleg tega ne zatrjuje zgolj tega, da mu bo v prihodnje, ker bo izgubil parkirno mesto, oteženo oziroma onemogočeno oddajanje sob. Zatrjuje, da bo parkirišče izgubil že z razlastitvijo, da torej pred hišo tudi sam ne bo mogel več parkirati. Zato je posledično njegova nepremičnina vredna manj. Tega, ali to drži, tj., ali tožnik po obstoječem stanju na tem mestu sploh lahko parkira in po razlastitvi 17 m2 površine (pri čemer ni ugotovljeno niti kakšna je dolžina in kakšna širina odvzetega dvorišča pred garažo) pa ne bo mogel več, toženka ni ugotavljala, niti se o tem ni izrekla izvedenka. To, da parkiranje zaradi rekonstrukcije ceste ne bo ovirano oziroma, da bo velikost dvorišča ustrezala enakemu številu parkirnih mest kot sedaj, so zgolj navedbe razlastitvene upravičenke, povzete na 5. strani odločbe. Če so tožnikove trditve, da bo izgubil parkirno mesto, resnične, gre gotovo za relevantno okoliščino, ki jo je treba tehtati v okviru sorazmernosti. Po presoji sodišča bi morala zato toženka ugotoviti, ali lahko tožnik po obstoječem stanju pred uvozom v garažo parkira, in če lahko, ali ob razlastitvi 17 m2 zemljišča tega ne bi mogel več. Če tega ne bi mogla ugotoviti z izjavami strank ali ogledom, bi morala slediti tožnikovemu dokaznemu predlogu, da se izvedeniško mnenje v tem delu ustrezno dopolni. Ugotovitve bi morala v izpodbijani odločbi obrazložiti in jih presoditi z vidika sorazmernosti med posegom v tožnikovo lastninsko pravico in javno koristjo, doseženo z razlastitvijo (214. člen ZUP). Ugotovitev, da so v bistvenih točkah dejstva nepopolno ugotovljena, prav tako predstavlja razlog za odpravo izpodbijane odločbe (2. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1).

24Glede na obrazloženo je sodišče na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijani upravni akt odpravilo v 1., 2., 3., 4., 6. in 7. točki izreka ter v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1 zadevo v tem obsegu vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek (I. točka izreka).

25Ker je bilo že na podlagi tožbe in izpodbijanega akta očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, je sodišče na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave. Poleg tega so se ji stranke odpovedale.

26Ker je sodišče tožbi ugodilo, je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 ugodilo tudi stroškovnemu zahtevku tožnika, ki je upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). V skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika je sodišče tožniku priznalo stroške v znesku 285,00 EUR, povečane za 22% DDV, torej skupaj 347,70 EUR, ker je bila zadeva rešena brez glavne obravnave, tožnika pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik. Stroške je toženka dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Plačana sodna taksa za postopek po vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

27Odločitev o zavrnitvi stroškov postopka stranke z interesom temelji na določbi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi z določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1. Stranka z interesom je bila namreč glede na njen interes (zavrnitev tožbe) na strani toženke, ki pa v postopku ni uspela. Zato do povrnitve svojih stroškov postopka ni upravičena (III. točka izreka).

¹ G. Virant v L. Šturm (ur.), Komentar ustave k členu 69; Kurs 2002, dopolnitev A, 2011, Nova univerza, Evropska pravna fakulteta, Nova Gorica 2019; https://e-kurs.si/komentar/javna-korist-in-concreto/.
² Kot v prejšnji opombi.
³ Ki določa, da če razlastitveni zavezanec v postopku razlastitve ugotovi, da bi z razlastitvijo dela njegovih nepremičnin zanj izgubila gospodarski pomen tudi lastninska pravica na preostalem delu njegovih nepremičnin, lahko med razlastitvenim postopkom zahteva, da razlastitveni upravičenec odkupi tudi te nepremičnine.