UPRS Sodba II U 218/2021-21

I. Tožbi se ugodi, in se odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano številka 33031-4/2021/8 z dne 30. 6. 2021 odpravi v 2. in 3. točki izreka ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 469,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Tožena stranka je v izpodbijani odločbi pod točko 1. ugodila pritožbi tožnika zoper molk organa Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju Agencija) v upravni zadevi dodelitev finančne pomoči zaradi izpada dohodka v reji prašičev zaradi posledic drugega vala epidemije COVID-19 za obdobje od 1. novembra 2020 do 31. januarja 2021 ter še odločila (pod točko 2), da tožnik ni upravičen do finančnega nadomestila zaradi izpada dohodka v reji prašičev zaradi posledic drugega vala epidemije COVID-19 za obdobje od 1. novembra 2020 do 31. januarja 2021 ter da stroškov postopka ni (točka 3).

2Iz obrazložitve izhaja, da je tožena stranka najprej ugotovila, da Agencija neupravičeno ni izdala tožniku odločbe, saj bi jo morala izdati po uradni dolžnosti. V nadaljevanju pa opozarja, da so v Odloku o finančnem nadomestilu zaradi izpada dohodka pri reji prašičev zaradi posledic drugega vala epidemije COVID-19 za obdobje od 1. novembra 2020 do 31. januarja 2021 (v nadaljevanju Odlok) v 6. členu določeni pogoji, ki jih mora izpolnjevati vsak upravičenec. Med temi pogoji je tudi, da na dan uveljavitve Odloka ne sme imeti neporavnanih davčnih obveznosti in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, v višini, ki presega 50,00 EUR. Navedeni Odlok se je uveljavil peti dan po objavi v Uradnem listu RS (14. člen Odloka), torej 11. 5. 2021, saj je bil objavljen 6. 5. 2021. Ugotovljeno je bilo, da tožnik na dan 11. 5. 2021 ni imel poravnanih davčnih obveznosti in so le-te večje od 50,00 EUR. Tožnik je sicer predložil potrdilo o poravnanih davčnih obveznosti z dne 21. 5. 2021, iz katerega izhaja, da ima tožnik 21. 5. 2021 pri Finančni upravi Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS) plačane vse do dne 21. 5. 2021 evidentirane obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, ki jim je potekel rok. Po poizvedbi pri FURS pa je iz odgovora ugotoviti, da tožnik na dan 11. 5. 2021 izkazuje dolg večji od 50,00 EUR. Pri izračunu dolga na dan 11. 5. 2021 se upoštevajo vse terjatve in obveznosti evidentirane v knjigovodski evidenci zapadle do datuma preverjanja. Zavezanec je neporavnane obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, ki so bile predmet dolga na dan 11. 5. 2021 dokončno poplačal v celoti 19. 5. 2021. Zato potrdilo o obveznih dajatvah in drugih nedavčnih obveznosti na dan 21. 5. 2021 ne izkazuje dejanskega stanja.

3Po seznanitvi tožnika z zgoraj navedenim je ta navajal, da v obdobju epidemije ni mogel pravočasno urediti zadev, saj je bil zaradi visoke temperature primoran počivati. Zdravnik mu je odredil ostati doma, zato sedaj pošilja dokazila: zdravniško potrdilo. Hkrati posreduje tudi potrdilo o cepljenju, iz katerega izhaja, da je bil 12. 5. 2021 cepljen in mu je po 1 uri nastopila reakcija v obliki močnega glavobola, otekla roka, povišan pritisk, zaradi česar je bil nezmožen za delo. Komaj 19. 5. 2021 je bil zmožen priti na davčno in urediti davke. Prosi, da se dokazila upoštevajo in se mu izplača finančno pomoč.

4Drugostopni organ še pojasnjuje, da gre v primeru izpolnjevanja pogoja iz 6. člena Odloka za materialni pogoj in rok, kar pomeni, da ga ni mogoče podaljšati. Ugotavlja, da gre pri tožniku za nasprotujoče si dokaze, ko ta na eni strani zatrjuje, da je bil 10. 5. 2021 zaradi slabega zdravstvenega stanja primoran ostati doma, nato pa zatrjuje, da je bil 12. 5. 2021 cepljen za COVID-19. Zaradi slabega zdravstvenega stanja namreč ne bi mogel opraviti cepljenja. Dodaja še, da bi moral nemožnost plačila davka uveljavljati pri pristojnem davčnem organu, ki ga izkazuje. Zaključuje, da tožnik na dan 11. 5. 2021 ni imel poravnanih vseh obveznosti, s tem pa ni izpolnjen pogoj iz 6. točke 6. člena Odloka, zato ni upravičen do finančnega nadomestila.

5Tožnik v tožbi izpodbija zavrnilni del odločbe in izpostavlja, da iz opravičljivih objektivnih razlogov ni mogel izpolnjevati vseh pogojev Odloka in je mnenja, da so mu kršene njegove ustavne pravice do enakosti, če se mu ne nudi izplačilo nadomestila. Določeni pogoji po mnenju tožnika niso takšne narave kot navaja tožena stranka, da bi bili materialni pogoji in roki ter nepodaljšljivi. V kolikor pa bi se ugotovilo, da je vseeno določen pogoj oz. rok nepodaljšljiv, pa je s predpisom kršena pravica tožnika, ker ni predvidel primere, ko upravičenci iz objektivnih razlogov ne bi izpolnjevali pogojev. V takšnem primeru so kršene pravice iz Ustave, saj bi bili takšni upravičenci, ki so tudi utrpeli škode zaradi Covida, izključeni že v štartu.

6Pojasnjuje, da ni mogel izpolnjevati pogojev, ker ni posloval z elektronskim bančništvom, zaradi zdravstvenih težav pa se ni smel gibati od 10. 5. 2021 nekaj dni izven doma. Zaradi navedenega tožnik 11. 5. 2021 ni mogel in smel stopiti na banko, da bi izvedel plačila in je zato zamudil, saj so določeni davki zapadli dne 10. 5. 2021. Tožnik je takoj zatem, ko je bil zdravstveno sposoben, poravnal obveznosti. Izvajalci Odloka tudi niso seznanili pravočasno upravičence na pogoje za pridobitev finančnega nadomestila in zato jih tudi veliko ni bilo pripravljenih. Če bi se vedelo za natančne pogoje, bi se lahko vsi pravočasno pripravili in tudi tožnik bi lahko poskrbel za izpolnjevanje vseh pogojev že pred 10. 5. 2021. Običajno je tudi, da mora upravičenec izpolnjevati pogoje na dan vložitve prošnje. Predlaga, da sodišče odloči, da ima pravico do finančnega nadomestila ter priglaša stroške.

7Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja, da je bil postopek voden skladno z določili 59. člena Zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19¹. Zavrača očitek, da presoja dokazil ni v njeni pristojnosti, ker ne razpolaga z ustreznim znanjem zdravstvene stroke. Poudarja, da stranka ni imela urejenih finančnih obveznosti, kot izhaja tudi iz potrdila FURS št. DT 0211-383/2021-73 z dne 23. 6. 2021. Ker gre za podatke, ki so v pristojnosti drugega organa, je tožena stranka pri vodenju postopka vezana nanje. Stranka ni izkazala utemeljenega dvoma, da bi potrdilo davčnega organa izkazovalo napačno dejansko stanje. Stranka celo priznava, da je ugotovitev pravilna, pri čemer omenja zdravstvene razloge za takšno stanje, pri čemer pa z argumenti v tej smeri ne more uspeti.

Odločanje po sodnici posameznici

8Senat tukajšnjega sodišča je s sklepom II U 218/2021 z dne 11. 10. 2022 v skladu s 3. alinejo drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločil, da bo, ker gre za enostavno dejansko in pravno vprašanje, v zadevi odločilo po sodniku posamezniku. Sklep je bil vročen obema strankama skupaj z vabilom za glavno obravnavo.

Dokazni sklep

9Sodišče je v zadevi opravilo narok za glavno obravnavo. Naroka se je udeležil tožnik s svojim pooblaščencem, tožena stranka pa je sicer soglašala, da se ta opravi v njeni odsotnosti. Sodišče je v zadevi v dokaznem postopku v dokazne namene vpogledalo in prebralo listine upravnega spisa ter listine sodnega spisa, in sicer predložene listine tožnika v prilogah od A1 - A4. Sodišče v zadevi ni zaslišalo tožnika, saj je bilo to nepotrebno za razsojo, kot je razvidno iz obrazložitve v nadaljevanju.

K I. točki izreka:

10Tožba je utemeljena.

11Predmet presoje v tem upravnem sporu je pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, s katero se tožniku ni priznala pravica do finančnega nadomestila zaradi izpada dohodka v reji prašičev zaradi posledic drugega vala epidemije COVID-19 za obdobje od 1. novembra 2020 do 31. januarja 2021.

12V zadevi je za odločitev treba odgovoriti na vprašanje, ali je tožnik upravičen do dodelitve finančnega nadomestila, glede na to, da na dan uveljavitve Odloka 11. 5. 2021 ni imel poravnanih vseh davčnih obveznosti, kar med strankama ni sporno, prav tako ne, da je obveznosti poravnal 19. 5. 2021. Tožnik sicer zatrjuje, da obveznosti ni mogel izpolniti iz upravičenih razlogov (zdravstvenih težav). Tožnik izpostavlja tudi kršitev ustavne pravice do enakosti pravic, ker določeni pogoji niso takšni, da bi bili materialni pogoj in nepodaljšljivi. Opozarja na kršitev pravic iz Ustave, ker so nekateri upravičenci, ki so utrpeli škodo, izključeni že v štartu. Opozarja, da niso bili pravočasno seznanjeni s pogoji in nanje tudi niso mogli vplivati, saj je običajno, da mora upravičenec izpolnjevati pogoje na dan vložitve prošnje.

13Postopek dodeljevanja predmetnega finančnega nadomestila je bil določen z Zakonom o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (v nadaljevanju ZIUOPDVE), ki je določil začasne ukrepe na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane. V 116. členu navedenega zakona je določeno, da so nosilci kmetijskih gospodarstev in nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji v skladu z Zakonom o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1), ki imajo zaradi posledic epidemije COVID-19 izpad dohodka, ki je zlasti posledica nezmožnosti prodaje zalog, zmanjšanja obsega pridelave, predelave oziroma prodaje, upravičeni do finančnega nadomestila zaradi izpada dohodka, če je sektor oziroma nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji utrpel najmanj 30 odstotni izpad dohodka glede na obdobje iz tretjega odstavka tega člena (prvi odstavek). Vloga za dodelitev finančnega nadomestila iz tega člena se vloži na Agencijo razen, če predpis iz četrtega odstavka predpiše postopek iz 93. člena tega zakona, ko Agencija odločbo izda po uradni dolžnosti (drugi odstavek). Finančno nadomestilo iz tega člena se dodeli v obliki pavšala glede na hektar zemljišča oziroma glave velike živine glede na povprečje zadnjih treh let, pri dopolnilnih dejavnostih na kmetiji pa glede na izpad dohodka v upravičenem obdobju pomoči iz sedmega odstavka tega člena, opredeljenega v predpisu iz četrtega odstavka tega člena, glede na enako obdobje v koledarskem letu 2019. Če vlagatelj ni imel dokončnega dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti v obdobju, ki je enako upravičenemu obdobju pomoči v koledarskem letu 2019, se finančno nadomestilo dodeli v višini razlike povprečnega dohodka in dohodka v upravičenem obdobju pomoči iz prejšnjega stavka. Povprečni dohodek je zmnožek povprečnega mesečnega dohodka v obdobju od dokončnosti dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti do datuma, določenega s predpisom in števila mesecev upravičenega obdobja nadomestila iz četrtega odstavka tega člena (tretji odstavek).

14Četrti odstavek 116. člena pooblašča vlado, da podrobneje predpiše postopek, upravičeno obdobje nadomestila, rok za vlaganje vlog, posamezne upravičene sektorje, podrobnejše pogoje za dodelitev finančnega nadomestila ter višino, vstopni prag, najvišjo višino finančnega nadomestila in način izračuna finančnega nadomestila. Vlada je na podlagi tega v nadaljevanju izdala obravnavani Odlok.

15Odlok za predmetno zadevo določa, da Agencija nosilcem kmetijskih gospodarstev, ki izpolnjujejo pogoje, pošlje informativno odločbo v skladu z 59. členom Zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (prvi odstavek 8. člena, v nadaljevanju ZDUOP). 59. člen ZDUOP določa, da se ne glede na določbe ZKmet-1 za ukrepe iz 116. člena ZIUPOPDVE odločbe izdajo na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, če je za posamezni ukrep tako določeno v predpisu. Agencija na podlagi podatkov iz prejšnjega odstavka najpozneje v 30 dneh od uveljavitve predpisa iz četrtega odstavka 116. člena ZIUOPDVE odpremi informativno odločbo. Če upravičenec ugotovi, da je izračun v informativni odločbi iz prejšnjega odstavka nepravilen, lahko v 15 dneh od vročitve odločbe vloži ugovor. Agencija preveri navedbe upravičenca in izda odločbo. Če upravičenec zoper informativno odločbo ne ugovarja, postane informativna odločba dokončna. Šteje se tudi, da se je upravičenec odpovedal pravici do pritožbe. Lahko pa upravičenec v 15 dneh od vročitve vloži pritožbo na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.

16ZDUOP ne vsebuje določb o postopanju v primeru, če takšna odločba ni izdana. V tem primeru je za to treba uporabiti ZIUOPDVE, ki v 116. členu napotuje na 93. člen tega zakona, v katerem je predpisan postopek, ko Agencija izda odločbo po uradni dolžnosti. V sedmem odstavku 93. člena ZIUOPDVE je določeno, da lahko stranka pisno obvesti Agencijo, da odločbe ali sklepa ni prejela v 30 dneh od datuma, od katerega morajo biti izdane za posamezen ukrep.

17Tožnik je tako tudi storil. Odlok je začel veljati 10. 5. 2021, tožnik pa je 28. 5. 2021 na Agencijo vložil pritožbo zaradi molka organa, v katerem sporoča, da je imel 21. 5. 2021 plačane vse evidentirane obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, ki jim je potekel rok, zato želi, da se njegovi pritožbi ugodi, da dobi odločbo o izplačilu finančnih sredstev.

18Tožnik v tožbi uveljavlja smiselno ugovore o nezakonitosti (kršitev načela enakosti, izključitev določenih upravičencev že v štartu, neenaka obravnava z upravičenci, ki so morali pogoje izpolnjevati ob vložitvi vloge).

19Sodišče ugotavlja, da so ugovori tožnika utemeljeni.

20Sprva je poudariti, da je bil namen obsežne zakonodaje in interventnih ukrepov ublažiti posledice Covida-a na različne gospodarske panoge, med drugim tudi na kmetijstvo. V večini ukrepov, ki so bili izdani za pomoč različnim panogam, je bilo določeno in uveljavljen pogoj, da je potrebno izpolnjevati pogoje na dan oddaje vloge. Tako je imel potencialni upravičenec možnost vplivati na izpolnjevanje pogojev za pridobitev državne pomoči, npr. v plačilu davčnih obveznosti na dan oddaje vloge (npr. določil pravico delodajalca do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi odrejene karantene niso mogli opravljati dela, določil odloga plačila kreditojemalcem, subvencijo skrajšanja polnega delovnega časa, ukrep povračila delno izgubljenega dohodka, ukrep pomoči v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov, ukrep financiranja regresa za letni dopust, oprostitev plačila prispevkov za samozaposlene, verske uslužbence, družbenike in kmete ... ).²

21V skladu z ustaljeno ustavnosodno presojo načelo enakosti pred zakonom zahteva, da je treba bistveno enaka dejanska stanja obravnavati enako. Če se taka stanja obravnavajo različno, pa mora za razlikovanje obstajati razumen razlog, ki izhaja iz narave stvari (glej na primer odločbo Ustavnega sodišča U-I-85/14 z dne 10. 7. 2014, Uradni list RS, št. 58/14).

22Ker tožnik zaradi izdaje odločbe po uradni dolžnosti ni imel možnosti vpliva na izpolnitev finančnega pogoja v 6. točki 6. člena Odloka, kot prejemniki državne pomoči v drugih panogah, je bilo kršeno načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Načelu enakosti ustreza takšna normativna različnost, ki ustreza različnosti dejanskih stanj, pri čemer razlikovanje ne sme biti arbitrarno in mora predpis v okviru svojega namena izbrati sredstva, sorazmerna ugotovljeni različnosti položajev, ki so podlaga za normativno razlikovanje.

23Ker Odlok v 8. členu določa izdajo informativne odločbe ter ob dejstvu, da je obravnavan Odlok začel veljati peti dan po objavi v Uradnem listu, je ugotoviti, da je bil tožnik glede na predpisan pogoj v 6. točki 6. člena Odloka neenakopravno obravnavan glede na ostale prejemnike pomoči v drugih gospodarskih panogah, kjer je potencialnim upravičencem bila dana možnost, da svoje obveznosti do roka oddaje vloge poravnajo. Ker za takšno razlikovanje utemeljenih razlogov ni najti, je navedena določba v neskladju z načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave, zato v tej zadevi ne bi smela biti uporabljena (exceptio illegalis).

24Da pa se je zakonodajalec zavedal neenake obravnave upravičencev v primeru izdaje informativnih odločb iz uradnih evidenc, pa izhaja iz novelirane določbe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu (ZKme-1F)³, ki je začela veljati 11. 8. 2021 in se od tega dne tudi uporablja. Navedena določba v primeru izdaje takšne odločbe omogoča, da morebitni zavezanec svoje obveznosti poravna pravočasno,⁴ in sicer tako Agencija vlagatelja pred odločitvijo pozove, da poravna zapadle neporavnane obveznosti iz prvega odstavka tega člena v osmih dneh od vročitve poziva in za to predloži dokaze. Če vlagatelj obveznosti iz prvega odstavka tega člena tudi v roku iz prejšnjega stavka ne izpolni oziroma za to ne predloži dokaza, agencija vlogo za pridobitev sredstev zavrne.

25Poudariti je, da je pri razlagi sporne določbe predvsem potrebno uporabiti namensko razlago, torej da se zmanjšajo oziroma odpravijo posledice epidemije, ne pa da se povzroči nove ovire in posledično s tem krivice, kar vse vodi v neenakopravno obravnavo različnih gospodarskih panog in s tem za kršitev z Ustavo zagotovljene pravice do socialne varnosti.

26Tu je potrebno poudariti še, da Odlok kot podzakonski predpis ne sme vsebovati določb, za katere v zakonu ni podlage. Rečeno drugače, zakon mora biti vsebinska podlaga za izdajanje podzakonskih predpisov in posamičnih aktov. Ta zahteva izhaja iz tretjega odstavka 153. člena Ustave (ki določa, da morajo biti podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z Ustavo in zakonom) ter iz načela vezanosti upravnih organov na Ustavo in zakon (drugi odstavek 120. člena Ustave).⁵ Tudi iz 87. člena Ustave izhaja, da pravice in obveznosti državljanov ter drugih oseb lahko določa državni zbor z zakonom. Odlok torej ne sme na novo določati pravic in obveznosti, ker je to pridržano Ustavi in zakonu. Podzakonski predpis lahko zajame le tisto, kar izhaja iz zakonske norme. Določanje pogojev s strani izvršilne veje oblasti, ki spreminja ali samostojno ureja zakonsko materijo oziroma ki nima podlage v zakonu, je neustavno.⁶

27Obravnavani Odlok je bil izdan na podlagi četrtega odstavka 116. člena ZIUOPDVE. Tu je dano pooblastilo Vladi RS, in sicer je določeno, da Vlada podrobneje predpiše postopek, upravičeno obdobje nadomestila iz sedmega odstavka tega člena, rok za vlaganje vlog, posamezne upravičene sektorje, podrobnejše pogoje za dodelitev finančnega nadomestila iz tega člena ter višino, vstopni prag, najvišjo višino finančnega nadomestila in način izračuna finančnega nadomestila iz tega člena.

28Sodišče je pri odločanju vezano na zakon, na podzakonski akt pa le, kolikor je ta po presoji sodišča skladen z zakonom. Če sodišče ugotovi, da gre za podzakonski akt, ki je z določbami zakona neskladen, svojo odločitev opre na določbe zakona, podzakonskega akta pa kot pravne podlage za odločitev v konkretni upravni zadevi ne uporabi (t. i. exceptio illegalis).⁷

29Iz zgoraj predstavljenega 116. člena ZIUOPDVE izhaja, da sta edina kriterija, ki se upoštevata pri dodeljevanju finančnega nadomestila, če je sektor oziroma nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji utrpel najmanj 30 odstotni izpad dohodka v relevantnem obdobju. Za razliko od drugih panog pa pogoj izpolnjenih davčnih obveznosti ni bil določen v zakonu (kot so že citirani v opombi 2 te obrazložitve, na kar se sodišče v izogib ponavljanju, tudi sklicuje).

30S tem, ko je Odlok v 6. točki 6. člena predpisal dodatne pogoje, ki jih mora vlagatelj izkazati, da bo njegovi vlogi za dodelitev finančnega nadomestila ugodeno, je prišlo po mnenju sodišča do nezakonitega poseganja v pravico do finančnega nadomestila iz 116. člena ZIUOPDVE, saj jo je z dodatnimi pogoji omejil preko mere, ki jo določa zakon. Zato v tem primeru pri odločanju Odloka ni mogoče uporabiti (exceptio illegalis), saj morajo biti v skladu tretjim odstavkom 153. člena Ustave RS podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z Ustavo in zakoni, v skladu s 120. členom Ustave RS pa so na Ustavo in zakone v okviru legalitetnega načela vezani tudi upravni organi pri svojem odločanju.

31Ker je tožena stranka izpodbijano odločbo oprla izključno na določbo podzakonskega akta, ki je iz navedenih razlogov nezakonita, kar pomeni nepravilno uporabo materialnega prava, je sodišče v skladu s 4. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijano odločbo odpravilo in po tretjem odstavku istega člena vrnilo zadevo organu, ki je izpodbijano odločbo izdal, v ponovni postopek. V tem bo lahko prvostopenjski organ uporabil 6. člen Odloka le v obsegu, v katerem ga sodišče po gornji obrazložitvi ni spoznalo za nezakonitega.

K II. točki izreka:

32Povrnitev stroškov postopka v upravnem sporu je urejena v določbi 25. člena ZUS-1. Čeprav se po Zakonu o odvetništvu pri odločanju o določitvi plačila in povračilu stroškov odvetniškega zastopanja v postopkih uporablja odvetniška tarifa, je ZUS-1 kot kasnejši in specialni zakon vprašanje ugotavljanja višine stroškov odvetniškega zastopanja v upravnem sporu, ki naj jih uspelemu tožniku povrne nasprotna stranka, uredil drugače kot Zakon o odvetništvu.⁸ Tako je pri odmeri višine tožnikovih stroškov, čeprav jih je stranka priglasila na podlagi Odvetniške tarife, sodišče, ker je tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo, o stroških odločilo skladno z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi izdanega Pravilnika o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). V skladu z četrtim odstavkom 3. člena Pravilnika pripadajo tožniku, ker je bila zadeva rešena na seji in ga je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, stroški v višini 385,00 EUR. Prisojeni znesek se poveča še za 22 % DDV (odvetnik je zavezanec za DDV), kar skupaj znaša 469,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo dalje (prvi odstavek 299. člena v zvezi s 378. členom Obligacijskega zakonika - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006).

33Plačana sodna taksa za postopek v višini 148,00 EUR bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).

¹ Uradni list RS, št. 15/21.
² Navedeni zakoni so Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20, 61/20, 152/20 - ZZUOOP in 175/20 - ZIUOPDVE), Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20, 152/20 - ZZUOOP, 175/20 - ZIUOPDVE in 203/20 - ZIUPOPDVE), Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 175/20 in 203/20 - ZIUPOPDVE), Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 203/20).
³ Uradni list RS, št. 123/21.
⁴ Tako se celotna določba 35.a člen ZKmet-1 glasi: (1) Kadar mora upravičenec v skladu s predpisi iz 10. člena tega zakona za pridobitev sredstev iz ukrepov kmetijske politike izpolnjevati pogoj poravnanih obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih izterjuje davčni organ v skladu s predpisi države, pri čemer vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti ne sme znašati 50 eurov ali več, davčni organ agenciji, na njeno zahtevo, v postopku odločanja, v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, posreduje podatek o tem, ali ima upravičenec navedene obveznosti poravnane. Šteje se, da vlagatelj ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega stavka tudi, če nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja v obdobju zadnjih petih let. (2) Vloga za uveljavljanje sredstev iz ukrepa kmetijske politike vsebuje obvestilo vlagatelju, da agencija v postopku obravnave vloge po uradni dolžnosti pridobi podatek o izpolnjevanju pogoja iz prejšnjega. (3) Če pogoj iz prvega odstavka tega člena ni izpolnjen, agencija vlagatelja pred odločitvijo pozove, da poravna zapadle neporavnane obveznosti iz prvega odstavka tega člena v osmih dneh od vročitve poziva in za to predloži dokaze. Če vlagatelj obveznosti iz prvega odstavka tega člena tudi v roku iz prejšnjega stavka ne izpolni oziroma za to ne predloži dokaza, agencija vlogo za pridobitev sredstev zavrne.
⁵ Tako tudi Ustavno sodišče v odločbi U-I-120/99 z dne 13. 4. 2000.
⁶ Prim. tudi odločbe Ustavnega sodišča U-I-264/99 z dne 28. 9. 2000 in U-I-58/98 z dne 14. 1. 1999 ter sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 149/2015 z dne 20. 4. 2016.
⁷ Glej npr. sodbo Upravnega sodišča RS št. I U 1208/2019-58 z dne 11. 2. 2021.
⁸ Tako sklep VSRS I Up 141/2017 z dne 6. 9. 2017.