UPRS Sodba I U 1569/2020-19

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Zavod Republike Slovenije za šolstvo (v nadaljevanju: Zavod) je v postopku Javnega razpisa za sofinanciranje stroškov šolskih tekmovanj v šolskem letu 2015/2016 in v šolskem letu 2016/2017 (v nadaljevanju: Javni razpis), z izpodbijanim sklepom o izidu sofinanciranja stroškov šolskih tekmovanj v šolskem letu 2016/2017, vlogo tožeče stranke za sofinanciranje državnega tekmovanja za šolsko leto 2016/2017 z nazivom "Državno tekmovanje iz znanja kemije za učence za Preglovo priznanje" z dne 12. 7. 2017 zavrnil.

2Iz razlogov sklepa sledi, da je tožeča stranka kot prijavitelj na Javni razpis pravočasno in na predvidenem prijavnem obrazcu dala vlogo za omenjeno tekmovanje ter vlogi priložila dokazila. Vlogi Zavod ni ugodil, ker je ugotovil, da je skupni znesek kotizacije in sponzorskih prispevkov višji od upravičenih stroškov sofinanciranja tekmovanja. Tudi na podlagi pritožbe tožeče stranke je Zavod odločil enako in pritožbo zavrnil. Nakar je tožeča stranka sprožila upravni spor in naslovno sodišče je s sodbo I U 2763/2017-28 z dne 24. 4. 2018 tožbi ugodilo in sklep odpravilo ter zadevo vrnilo Zavodu v ponovni postopek. V ponovnem postopku je Zavod vlogo ponovno preučil in jo ocenil z vidika izpolnjevanja pogojev iz Javnega razpisa.

3Pri tem je ugotovil, da tožeča stranka ne izpolnjuje temeljnega pogoja iz 3. o točke Javnega razpisa, ker iz vloge izhaja, da je med upravičene stroške tekmovanja neupravičeno uvrstila stroške v skupni višini 18.468,90 EUR, prijavljena sredstva, pridobljena s kotizacijo v višini 14.216,00 EUR, pa presegajo prijavljene upravičene stroške tekmovanja za 7.209,97 EUR. Pri tem pojasnjuje, da se kot upravičeni stroški iz pododstavka a) drugega odstavka 2. točke Javnega razpisa štejejo le stroški organizacije in izvedbe državnega tekmovanja, ter da ostali stroški, ki se ne nanašajo na omenjene vsebine, niso upravičeni do sofinanciranja. Enako določa 23. člen Pravilnika o sofinanciranju šolskih tekmovanj (v nadaljevanju Pravilnik), ki ga je 8. 10. 2016 izdal Zavod, in ki upravičene stroške primeroma navaja. Razen tega morajo biti upravičeni stroški izkazani z verodostojnimi dokazili, kot to izhaja iz prijavnega obrazca in iz 3. točke odstavkov p) in r) Javnega razpisa. Če dokazil ni, prijavljenih stroškov Zavod ne upošteva.

4V pogledu upravičenih stroškov pa Zavod ugotavlja, da iz prijavnega obrazca sledi, da je tožeča stranka za skupno 10.300,00 EUR stroškov navedla, da gre za oceno stroškov in ne za dejansko nastale stroške v zvezi z izvedbo in organizacijo tekmovanja, ter da za te stroške dokazil ni predložila nobenih. Ker je bilo tekmovanje izvedeno tri mesece pred oddano vlogo na Javni razpis, ni razumljivo, da bi bila za stroške potrebna ocena in zato Zavod teh stroškov v celoti ni štel za upravičene stroške. Poleg tega je Zavod preveril še druge prijavljene upravičene stroške, za katere so listine bile predložene, ter pri tem ugotovil, da se stroški v skupni višini 8.168,90 EUR ne štejejo za upravičene iz razloga, ker bodisi predložena listina ni verodostojna, bodisi posamezni stroški niso upravičeni iz razlogov, navedenih v nadaljevanju obrazložitve.

5Sklepno se nato ugotavlja, da so skupni prijavljeni stroški tekmovanj znašali 25.474,93 EUR. Od tega je znesek 10.300,00 EUR predstavljal le oceno stroškov in ne dejansko nastale stroške, za upravičene pa tudi ne štejejo, kot že rečeno, stroški v višini 8.168,90 EUR, tako da upravičeni stroški skupaj znašajo le 7.006,03 EUR. Stroški kotizacij v višini 14.216,00 EUR tako za 7.209,97 EUR presegajo upravičene stroške tekmovanja, kar pomeni, da tožeča stranka ne izpolnjuje temeljnega pogoja iz 3.o točke Javnega razpisa. Meril za sofinanciranje realiziranih stroškov tekmovanja zato strokovna komisija ni ocenjevala, temveč je sklenila, da se vloga tožeče stranke (zaradi neizpolnjevanja temeljnega pogoja za sofinanciranje) zavrne.

6Pritožbo tožeče stranke zoper omenjeni sklep je Zavod s "sklepom o izidu pritožbe" št. 6030-4/20128-9 z dne 27. 7. 2018 zavrnil kot neutemeljeno. V razlogih tega sklepa pritrjuje odločitvi in razlogom sklepa o izidu postopka.

7V zvezi s pritožbenim ugovorom kršitve določb materialnega prava Zavod navaja, da se strinja s stališčem in razlago prepovedi dvojnega financiranja iz točke 3.o Javnega razpisa, kakršno vsebuje izpodbijani sklep. Kot javna sredstva je namreč šteti tudi sredstva kotizacij, ki jih poravnajo šole. Šole opravljajo javno službo in tvorijo javno mrežo in so financirane tudi iz javnih sredstev ter podvržene nadzoru Računskega sodišča. Plačila sredstev kotizacij za učence oziroma dijake s strani šol zato Zavod šteje za javna sredstva in jih je izrecno vključil pod pogoj iz točke 3.o razpisa. Upravičeni stroški, ki so kriti iz sredstev kotizacij, zato ne morejo biti sočasno sofinancirani iz javnih sredstev razpisa. Zavod tudi ne sledi izvajanju tožeče stranke, da se pogoja iz točke 3.o in 3.g Javnega razpisa izključujeta. Za neutemeljene šteje nadalje navedbe tožeče stranke, da se kotizacije nanašajo le na izvedbo šolskih tekmovanj ter kot pavšalne in neutemeljene zavrača tudi očitke o neenaki obravnavi prijaviteljev in o sofinanciranju drugih tekmovanj, čeprav so bile obračunane kotizacije. V pogledu očitanih kršitev pravil postopka pa navaja, da se v postopkih javnega razpisa določbe ZUP uporabljajo le smiselno, sicer pa da se v konkretnem primeru uporabljajo določbe razpisa. Pojasnjuje še položaj strokovne komisije v postopku razpisa, ki jo opredeli kot zgolj interno strokovno telo, ki zagotavlja strokovno podlago za odločitev, medtem ko o vlogi odloči izključno njegov zakoniti zastopnik. Zato očitke o stvarni nepristojnosti direktorja za odločanje v zadevi kot neutemeljene zavrne. Meni tudi, da je prvi njegov sklep zadosti in pravilno obrazložen in končno zavrača kot neutemeljene tudi vse ugovore tožeče stranke, ki se tičejo neenake obravnave tožeče stranke nasploh in še posebej pri pozivanju k dopolnjevanju vlog, ki ga tožeča stranka po navedbah v pritožbi neupravičeno ni bila deležna.

8Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je z odločbo št. 021-29/2020/5 z dne 9. 9. 2020 pritožbo tožeče stranke zoper sklep(a) Zavoda zavrnilo kot neutemeljeno. Uvodoma pojasnjuje, da odloča o pritožbi, ker je tako odločilo naslovno sodišče s sklepom I U 1818/2018-21. Iz obrazložitve odločbe dalje sledi, da se Ministrstvo kot organ druge stopnje strinja z razlogi oziroma s stališči Zavoda glede kotizacij in obenem šteje za neutemeljene navedbe tožeče stranke v tej zvezi. Za neutemeljene in napačne šteje tudi navedbe tožeče stranke, da o vlogi tožeče stranke ni odločil pristojni organ ter o nezadostni obrazloženosti izpodbijanih sklepov. Razloge za zavrnitev nato še dodatno pojasni, dodatno pa pojasni tudi stališče, da in zakaj kotizacij, ki so bile tožeči stranki plačane s strani šol, ni mogoče šteti za zasebna sredstva. V zvezi z ugovori, ki se nanašajo na neenako obravnavanje prijaviteljev pri dopolnjevanju vlog, pa Ministrstvo najprej poudari, da se v konkretnem primeru o vlogah drugih prijaviteljev ne odloča. Obenem se v celoti strinja tudi s presojo, kakršno glede vloge tožeče stranke v pogledu njenega dopolnjevanja in tudi sicer, zavzame Zavod v izpodbijanem sklepu. Skratka, strinja se s tem, da se vloga tožeče stranke iz razlogov, ki jih vsebuje že izpodbijani sklep in ki jih kot organ druge stopnje le še dopolni, t.j. iz razlogov, ki so dejanske in pravne narave, zavrne.

9Tožeča stranka se z izpodbijano odločitvijo ne strinja in predlaga njeno odpravo ter povrnitev stroškov postopka. Tožbo vlaga iz razloga nepravilne uporabe materialnega prava, zaradi kršitve pravil postopka ter zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja.

10V zvezi s prvim navedenim tožbenim razlogom tožeča stranka ugovarja uporabi oziroma razlagi 3. o točke Javnega razpisa, kakršno vsebujeta izpodbijana sklepa in po kateri je šteti kotizacije, ki so jih tožeči stranki nakazale osnovne šole, za javni vir financiranja. Trdi namreč, da gre za zasebna sredstva, ki so jih šole tožeči stranki zgolj prenakazale, saj gre za sredstva, ki so jih prav za namen plačila kotizacije šolam plačali osnovnošolci oziroma njihovi starši. Osnovne šole so zgolj skrbele za zbiranje kotizacij posameznih osnovnošolcev na ravni šole in jih tožeči stranki plačale v imenu in za račun vsakega posameznega osnovnošolca - tekmovalca. Osnovne šole so imele tako zgolj vlogo posrednika med osnovnošolci in tožečo stranko in je torej nemogoče, da bi bile kotizacije plačane s strani osnovnih šol in iz njihovih sredstev. Zato do kršitve prepovedi dvojnega financiranja iz 3.o točke razpisa po prepričanju tožeče stranke ni prišlo in tudi ni moglo priti. Pri tem se tožeča stranka sklicuje na preteklo - drugačno prakso pri javnih razpisih, o kateri lahko izpovejo predlagane priče A. A., B. B. in C. C., medtem ko šteje odločbo Ustavnega sodišča in odločbi Informacijskega pooblaščenca, na katere se sklicuje tožena stranka, za (v konkretnem primeru) neuporabljive.

11Za bistveno kršitev pravil postopka tožeča stranka šteje izdajo izpodbijanega sklepa s strani nepristojnega organa, saj meni, da je v nasprotju z določbo 10. člena Javnega razpisa namesto pritožbene komisije v zadevi odločil direktor Zavoda, ki naj se v tej zvezi zasliši, izpodbijani sklep, ki ga je izdal stvarno nepristojen organ, pa naj sodišče iz razloga absolutno bistvene kršitve določb upravnega postopka, odpravi. Poleg tega tožeča stranka uveljavlja kot bistveno kršitev tudi neobrazloženost obeh izdanih odločb (pravilno: sklepov in odločbe), saj meni, da se Zavod in tožena stranka nista opredelila do njenih navedb, ki jih vsebujeta vloženi pritožbi in s katerimi se zatrjuje neenako obravnavanje tožnice v postopku razpisa. Obrazložitev pa je bistveno pomanjkljiva in je zato ni mogoče preizkusiti tudi glede upravičenih stroškov in neupoštevanja dokazil za upravičene stroške, kar vse tožeča stranka obširno utemeljuje in navaja svoje razloge.

12S tem ko Zavod tožeče stranke ni pozval na dopolnitev vloge za sofinanciranje, je po navedbah v tožbi ravnal v nasprotju z načelom materialne resnice. Dokazila, ki jih je tožeča stranka priložila vlogi, je namreč štel za nezadostna, kljub temu pa tožeče stranke v nasprotju z določbami ZUP ni pozval k dopolnitvi, temveč je odločitev utemeljil na podlagi lastnih domnev in nelogičnih špekulacij o obstoju upravičenih stroškov. Nepravilnosti pa ni odpravila niti tožena stranka, ko je odločala o pritožbi.

13Glede neenakega obravnavanja tožeča stranka trdi, da je Zavod preostale prijavitelje dosledno pozival na dopolnitev vlog oziroma na izjasnitev. Pri tem kot primer navaja vlogi D. in E., ki ju je Zavod pozval na dostavo dodatne dokumentacije, in česar v primeru vloge tožeče stranke ni storil. Prav tako je ni pozval k izjasnitvi. In ker je enakost v obravnavi vseh kandidatov na javnem razpisu temeljno procesno vodilo, je omenjeno kršitev po navedbah v tožbi šteti za bistveno, ta pa narekuje odpravo odločbe.

14Nepravilno pa je po navedbah v tožbi ugotovljena tudi višina upravičenih stroškov in s tem dejanska podlaga za izpodbijano odločitev. Pri tem tožeča stranka uvodoma pojasnjuje, katera dejanja je potrebno opraviti za uspešno organizacijo in izvedbo šolskega tekmovanja ter poudarja, da ne gre za enkraten dogodek, temveč za proces, ki traja več mesecev ter da zato tudi stroški nastajajo v daljšem časovnem obdobju. Upravičeni stroški za izvedbo obravnavanega tekmovanja iz kemije tako ne znašajo le 7.006,03 EUR, temveč znašajo 25.474,93 EUR, kar je seštevek vseh stroškov, ki so tožeči stranki nastali v zvezi s tem tekmovanjem. Stroški v znesku 10.300,00 EUR ne pomenijo zgolj ocene stroškov, saj je tožeča stranka konkretno navedla, kateri stroški sestavljajo omenjeni znesek. Jasno je tudi, da gre za stroške, povezane s tekmovanjem in so zato upravičeni. Tožeče stranke pa Zavod ni pozval, da predloži dodatna pojasnila oziroma dokazila, temveč je v nasprotju z načelom materialne resnice odločil na podlagi lastnih domnev, da stroški tožeči stranki v omenjeni višini niso nastali. Napačno pa je po navedbah v tožbi ugotovil tudi dejansko stanje v zvezi s stroški, ki jih tožeča stranka v nadaljevanju našteje in ki naj ne bi bili povezani s tekmovanjem. Razlogov za takšen zaključek Zavod pri tem ne pojasni niti ne pozove tožeče stranke, da poda dodatna pojasnila oziroma dokazila. Nakar tožeča stranka zadevne stroške v nadaljevanju tožbe pojasni ter vztraja, da so upravičeni in da jih Zavod pri odločanju kot takšnih neupravičeno ni upošteval.

15Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka navedbe tožeče stranke in vztraja pri svoji odločitvi in pri razlogih. V zvezi s 3.o točko Javnega razpisa se sklicuje na besedilo razpisa in poudarja, da je treba zadevno določbo brati v celoti in da je kot takšna povsem jasna: prejete kotizacije po zadevnem Javnem razpisu v vsakem primeru, kot javni ali zasebni vir sredstev, štejejo kot vir sredstev za financiranje upravičenih stroškov, ki izključuje sofinanciranje na Javnem razpisu. Iz določb razpisa tudi povsem jasno sledi, da v primeru, da drugi viri financiranja presegajo upravičene stroške, prijavitelj do sofinanciranja na podlagi Javnega razpisa ni upravičen.

16Toženka vztraja tudi pri razlogih, iz katerih zavrne očitek o stvarni nepristojnosti organa, ki je odločal v zadevi. Poudarja, da je oba prvostopenjska sklepa pravilno izdal zakoniti zastopnik Zavoda in ne strokovna komisija, ki je interno strokovno telo in ki pooblastil za odločanje nima.

17V zvezi s tožbenimi ugovori tožena stranka nadalje poudari, da je dokazno breme o izpolnjevanju razpisnih pogojev na prijavitelju, ta pa je dolžan predložiti popolno dokumentacijo, ki se zahteva z razpisom. Dopolnitev se zahteva le v primeru formalne nepopolnosti vloge, ali pa če je dokazilo nejasno in takšen je bil primer prijaviteljev, na katere se tožeča stranka sklicuje. Če dokazilo upravičenega stroška ne izkazuje, pristojni organ ni dolžan prijavitelja pozivati k dopolnitvi, temveč se strošek v posledici šteje za neupravičen. Vodenje postopka in odločanje v primeru drugih prijaviteljev, na katere se sklicuje tožeča stranka, pa tudi sicer v tej zadevi ne more biti predmet presoje.

18V pogledu (ne)obrazloženosti izpodbijane odločitve tožena stranka ponavlja, da in zakaj stroški nastopa F. F. niso upravičeni stroški. Prav tako ni dovolj za priznanje ocena upravičenih stroškov. Pri odločanju o tem, ali je posamezni strošek šteti za upravičen, pa je pristojni organ uporabil enaka merila, kot jih je uporabil v primerljivih primerih. Ne gre torej za arbitrarno odločanje, temveč za nedokazanost upravičenega stroška s strani tožeče stranke in zato ni podana zatrjevana kršitev postopka.

19Da je nek strošek dejansko nastal, mora biti podkrepljen z dokazili. To velja tudi glede avtorskih pogodb, na katere se sklicuje tožeča stranka, jih pa ne predloži v pisni obliki. Sama navedba stroška namreč ni dovolj. Poleg tega morajo biti stroški neposredno povezani s tekmovanjem, da so lahko predmet sofinanciranja na podlagi razpisa. Kolikor gre za stroške, ki so posebej navedeni na 20., 21. in 22. strani tožbe, pa tožena stranka meni, da bi morala, z ozirom na naravo omenjenih stroškov, tožeča stranka v vlogi jasno navesti, kolikšen del stroška se nanaša na tekmovanje, ki je predmet razpisa. Celotni račun, kjer gre za plačilo pavšala, sam po sebi ni upravičeni strošek. Stroški pogostitve, kjer naj bi se izvajala evalvacija tekmovanja, in to več mesecev po izvedbi tekmovanja, pa prav tako niso upravičeni stroški, saj pogostitev kot takšna ni nujna za izvedbo samega tekmovanja.

20Tožeča stranka v pripravljalni vlogi prereka navedbe tožene stranke, ki jih vsebuje odgovor na tožbo in vztraja pri pri svojih dosedanjih navedbah in predlaganih dokazih ter jih dodatno pojasni.

21Tožena stranka navedbe tožeče stranke, ki jih vsebuje pripravljalna vloga, prereka in vztraja pri svojih razlogih za odločitev, ki jih v pripravljalni vlogi še dodatno pojasni.

22Na naroku za glavno obravnavo stranki vztrajata pri svojih navedbah in pri predlogih, z izjemo predlogov za zaslišanje zakonitega zastopnika tožeče stranke in prič, ki jih vsebuje tožba, in ki jih tožeča stranka umika. Sodišče tako temelji odločitev na podatkih upravnih spisov in listinah, ki so bile predložene kot dokaz v sodnem postopku.

23Tožba ni utemeljena.

24Odločevalec v postopku Javnega razpisa je Zavod, kot to dovolj jasno sledi iz 1. točke razpisa, s katero je Zavod (po uvodoma navedenih pravnih podlagah) opredeljen kot neposredni uporabnik (proračuna), ki dodeljuje sredstva po zadevnem Javnem razpisu. Zakoniti zastopnik Zavoda je nedvomno in tudi nesporno direktor dr. G. G., ki je torej kot predstojnik in s tem kot (po zakonu) pooblaščena oseba izdal izpodbijani sklep in o čemer prav tako ni nobenega spora. Komisija pooblastila za odločanje oziroma razpolaganje z sredstvi, po pravnih podlagah, ki omogočajo sofinanciranje, nima. Njena vloga je, kot sledi iz Pravilnika (13. člen), strokovne narave in se giblje v okviru pooblastil, ki ji jih podeli direktor Zavoda in ki se nanašajo na vodenje postopka razpisa. Iz 10. točke razpisa sicer res sledi, da o pritožbi (zoper sklep o izidu sofinanciranja oziroma znotraj postopka sprejemanja odločitve) odloči imenovana pritožbena komisija. Vendar navedeno besedilo ne spreminja dejstva, da komisija, niti pritožbena, pooblastila (predstojnika) za odločanje o sredstvih za sofinanciranje nima. Zato je že omenjeno določbo razpisa po presoji sodišča šteti zgolj za neposrečeno formulacijo siceršnjih pooblastil, ki jih ima v postopku odločanja pritožbena komisija. K temu sodišče le še dodaja, da v konkretnem primeru za očitano stvarno nepristojnost (organa) ne gre, saj je izpodbijani sklep po podatkih spisov, in tega tudi nihče ne zanika, izdan v okviru delovnega področja organa, tj. Zavoda za šolstvo.¹ Zato absolutna bistvena kršitev pravil postopka, ki se uveljavlja v tožbi, očitno ni podana. Uveljavlja se torej lahko le, da je sklep izdal nepristojen organ in s tem kršitev pravil postopka, ki pa, po že povedanem, v konkretnem primeru po presoji sodišča ravno tako ni podana.

25Dokaj nejasno je po presoji sodišče zapisana tudi določba, ki jo v pogledu kotizacij vsebuje točka 3.o. razpisa. Glede na namen omenjene določbe, ki je v prepovedi dvojnega financiranja, pa tudi glede na formulacijo zadevne povedi, je namreč mogoče določbo razumeti (tudi) tako, kot jo razume tožeča stranka. Vendar pa po presoji sodišča odgovor na omenjeno vprašanje, katera sredstva, javna ali zasebna oziroma vsakršna sredstva kotizacij se pri odločanju upoštevajo, za odločitev v konkretnem primeru niti ni bistvena. Bistvena za odločitev je prijava tožeče stranke na Javni razpis in podatki, ki jih prijava vsebuje. V prijavnem obrazcu² pa je tožeča stranka v pogledu kotizacije in njenega "zaračunavanja", poleg ostalih zahtevanih podatkov (o številu tekmovalcev, višini kotizacije in skupnega zneska kotizacij) v rubriki "plačnik kotizacije" navedla, da je plačnik kotizacije šola. Kot plačnika je torej navedla javnopravno osebo, zato je Zavod sredstva zaračunanih kotizacij utemeljeno opredelil kot sredstva, prejeta iz javnih virov, kot to pravilno in s sklicevanjem na ustrezne zakonske določbe (ZOFVI) pojasni že pritožbena komisija. Sredstva iz javnih virov pa so vsekakor, in temu tožeča stranka ne oporeka, sredstva, ki se jih po citirani določbi 3.o. razpisa pri sofinanciranju upošteva. Drugačnih navedb oziroma opomb k tej rubriki prijava tožeče stranke ne vsebuje. Kasnejše spreminjanje podatkov, ki jih sicer kot dovolj jasne vsebuje prijava, pa že zaradi zapovedane enake obravnave prijaviteljev ni mogoče. Zato je Zavod že iz tega razloga sredstva iz kotizacij pri odločanju utemeljeno upošteval kot javna in je zato nadaljnje ugotavljanje, iz katerih virov, javnih ali zasebnih ta sredstva dejansko izvirajo, nepotrebno.

26Sodišče tudi ne more slediti zatrjevanju tožeče stranke o neobrazloženosti izpodbijane odločitve. Kot je razvidno iz izpodbijanih sklepov in iz odločbe tožene stranke, so v njih vsebovani razlogi o vseh spornih vidikih izpodbijane odločitve, vključno z očitkom neenakega obravnavanja, le da tožeči stranki niso pogodu in jim zato (ponovno) oporeka v tožbi. To pa pomeni, da je preizkus pravilnosti odločitve očitno mogoč in da zato tozadevna bistvena kršitev postopka, ki se zatrjuje v tožbi, ni podana.

27Tako je v izpodbijanih aktih v celoti odgovorjeno glede upravičenosti stroškov, ki jih tožeča stranka uveljavlja v prijavi. Po določbah 2. točke Javnega razpisa so predmet sofinanciranja stroški organiziranja in izvedbe tekmovanj, ki so predmet razpisa. Enako določbo vsebuje prvi odstavek 23. člena Pravilnika, po katerem se kot upravičeni štejejo le stroški, ki se tičejo organizacije in izvedbe tekmovanja. Dokazujejo pa se z verodostojnimi listinami, ki se glasijo na prejemnike in ki se kot dokazila predložijo v prijavi. Iz dokazil mora biti torej razvidno, kot pravilno navaja toženka, da gre za upravičene stroške, t.j. da so stroški nujno in neposredno povezani s tekmovanjem. Zato sodišče soglaša s toženo stranko, da zgolj navedba vrste stroška in njegova ocena, brez vsakršnih dokazil, ni dovolj. Kar še posebej velja za konkretni primer, ko je bilo ob prijavi tožeče stranke na Javni razpis tekmovanje zaključeno in bi torej tožeča stranka lahko izkazala stroške, ki so ji dejansko nastali. Soglaša pa sodišče tudi z oceno Zavoda oziroma toženke, ki se tiče preostalih prijavljenih stroškov, ki se jih (v skupnem znesku 6.428,30) zavrne kot neupravičene. Kot upravičeni se namreč pripoznajo zgolj tisti prijavljeni stroški, ki so neposredno povezani s tekmovanjem, to je z njegovo organizacijo in izvedbo in so primeroma našteti v drugem odstavku 23. člena Pravilnika. V tem pogledu pa se v izpodbijanem sklepu pri posameznih stroških iz prijave pravilno in skladno z listinami, ki so v spisih, ugotavlja, da so predloženi računi (npr. za računovodske storitve) presplošni, da bi jih bilo mogoče nedvoumno ali v celoti povezati z opravljenim tekmovanjem, oziroma da se nanašajo na storitve, ki so bile opravljene, oziroma izdelki dobavljeni pred tekmovanjem ali po njem, kar vse pomeni, da je bila presoja s strani pristojnih organov opravljena v skladu z zahtevami iz razpisa in da je bila neupravičenost stroškov ugotovljena pravilno.

28Vprašanje (ne)enake obravnave prijaviteljev je za postopek Javnega razpisa in nasploh javnih razpisov bistveno in so zato tozadevni ugovori, ki jih vsebuje tožba, čeprav se naslanjajo na druge sprejete odločitve, lahko pomembni za odločitev v konkretnem primeru. Pri tem se seveda, kot pravilno navaja tožeča stranka, ne odloča o vlogah drugih prijaviteljev, temveč se preverja le, če je bila (ne)enako kot drugi prijavitelji obravnavana tožeča stranka v zadevnem postopku. Po trditvah v tožbi in pred tem v pritožbi je Zavod tožečo stranko neenakopravno obravnaval s tem ko nje, za razliko od drugih prijaviteljev, konkretno D. in E., ni pozival na dopolnitev vloge in na izjasnitev glede stroškov, čeprav naj bi tudi njena dokazila, enako kot v primeru omenjenih društev, štel za nejasna oziroma bi zato potreboval dodatna pojasnila.

29V zvezi s presojo zatrjevanega neenakega obravnavanja pa je potrebno poudariti najprej, da neenakosti ni v primeru ravnanja, ki je v nasprotju s predpisi. To pa pomeni, da je za odločitev (tudi o zatrjevani neenakosti) bistveno, ali so bili v konkretnem primeru za pozivanje k dopolnitvi izpolnjeni pogoji po določbah razpisa. Pri tem sodišče ugotavlja, da so razlogi toženke, iz katerih ni bilo podlage za pozivanje tožeče stranke k dopolnjevanju vloge, podrobno pojasnjeni po posameznih obravnavanih listinah oziroma dokazilih, pa tudi, da tožena stranka svoje razloge utemelji na določbah razpisa. Ocenila je namreč, da je vloga tožeče stranke popolna³, takšnih vlog pa ni treba dopolnjevati⁴. Da bi bila ocena o popolnosti vloge nepravilna, pa tožeča stranka niti ne zatrjuje. Poleg tega tožeča stranka ne predloži dokazov, iz katerih bi izhajalo, da sta bili omenjeni društvi v enakem procesnem položaju kot tožeča stranka, pa ju je Zavod kljub temu in ob pravilni uporabi določb razpisa pozival na dopolnitev. Pri tem zgolj predlog, da sodišče vpogleda v dokumentacijo drugih zadev, ne dokazuje ničesar. Ravno tako ni dovolj sklicevanje tožeče stranke na (šele) predlog revizijskega poročila, ki razen tega konkretnih situacij v pravnem in dejanskem pogledu ne obravnava. Iz uradnega zaznamka Zavoda, ki ga je tožeča stranka predložila v pripravljalni vlogi, pa ni razvidno niti, na kateri razpis se nanaša. Sodišče zato ne sledi tožbi, temveč sledi razlogom izpodbijanega sklepa oziroma toženke, po katerih zatrjevane neenakosti pri obravnavanju vloge tožeča stranka ni izkazala.

30Ker je torej po povedanem izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.

31Odločitev o stroških postopke temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

32Sodišče je v zadevi odločilo po sodniku posamezniku na podlagi določb 1. alinee drugega odstavka 13. člena ZUS-1.

¹ Kot sledi iz Sklepa o dopolnitvi Sklepa o ustanovitvi Zavoda Republike Slovenije za šolstvo z dne 28. 7. 2016 se med naloge, ki jih opravlja Zavod, izrecno uvršča tudi organiziranje in preko javnega razpisa sofinanciranje šolskih tekmovanj.
² Gre za podtočko 1 - Organizator tekmovanja - prijavitelj je za tekmovanje "računal" kotizacijo (obkroži) v okviru podpoglavja A ) Državno tekmovanje in VI. poglavja Finančno poročilo.
³ Po točki 6.b. razpisa mora popolna vloga za sofinanciranje vsebovati: - Vlogo za sofinanciranje - prijavni obrazec, opremljen z vsemi žigi in podpisi; - vse zahtevane priloge.
⁴ Po drugem odstavku 7. točke razpisa imenovana komisija pisno pozove tiste prijavitelje, katerih Vloge za sofinanciranje niso popolne, da jih dopolnijo.