VSM Sklep I Kp 17558/2019

Pritožba zagovornika obdolženega A. A. se kot neutemeljena zavrne.

1Z izpodbijanim sklepom je zunajobravnavni senat sodišča prve stopnje pod točko I predlog državnega tožilca, da se zoper A. A. odredi pripor iz pripornega razloga begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), kot neutemeljen zavrnil, pod II pa predlogu državnega tožilca ugodil in zoper obdolženega A. A. po določilu 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 20. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) odredil pripor, ki se prične izvajati takoj, ko A. A. prestane kazen deset mesecev zapora, ki mu je bila izrečena s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru II K 28046/2012 z dne 7. 3. 2017 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru IV Kp 28046/2012 z dne 12. 10. 2017, katero A. A. predvidoma v celoti prestane dne 5. 2. 2020, ali takoj ko naj bi se začel izvrševati morebitni pogojni odpust s prestajanja te kazni.

2Zoper točko II izreka izpodbijanega sklepa se je pritožil obdolženčev zagovornik zaradi kršitev 19., 20., 22., 25., 27., 28. in 29. člena Ustave ter 5. in 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP), kršitve kazenskega zakona, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, saj niso podani in niti ustrezno obrazloženi pogoji za odreditev pripora iz 20. člena Ustave ter 201. člena ZKP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da ugodi njegovi pritožbi ter točko II izreka izpodbijanega sklepa z dne 3. 12. 2019 spremeni tako, da se predlog državnega tožilca za odreditev pripora iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti kot neutemeljen zavrne, podredno pa, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter razveljavi II. točko izreka izpodbijanega sklepa in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Bistveno kršitev določb kazenskega postopka izpodbija pritožba iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ter kršitev Ustave iz v 2. točki tega sklepa navedenih določb. Sodišču prve stopnje očita, da ob odreditvi pripora ni na novo ugotavljalo vseh zakonskih pogojev za njegovo odreditev. Pri tem se sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenieje X Ips 33147/2010 z dne 14. 3. 2019. Ker sodišče prve stopnje vsebine te sodbe ni upoštevalo in ni navedlo nobenih konkretnih razlogov, zakaj šteje, da bi naj bil podan utemeljen sum, da je obdolženi storil očitano kaznivo dejanje, ni moč preizkusiti.

5Z navedenimi pritožbenimi navedbami se ni moč strinjati. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu navedlo številne okoliščine, na podlagi katerih utemeljeno sklepa, da je obdolženi A. A. utemeljeno osumljen storitve kaznivih dejanj, ki so opisana v pravnomočni obtožnici. Utemeljeno se sklicuje na razloge, ki jih je obširno navedel v sklepu z dne 7. 10. 2019, s katerim je zavrnil ugovor zoper obtožnico, ki ga je vložil njegov zagovornik, saj je ugotovil, da je podan utemeljen sum, da je obdolženec očitana mu kazniva dejanja storil. S sklepom z dne 13. 11. 2019 pa je zoper obdolženca ustavil kazenski postopek glede dejanja pod točko A5, saj je ocenil, da je premalo dokazov, ki bi utemeljevali sum, da je A. A. skupaj z B. B. in C. C. storil tudi kaznivo dejanje neupravičenega prometa z orožjem po drugem odstavku 307. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Razen tega pa se sodišče prve stopnje utemeljeno sklicuje tudi na pravnomočen sklep o opravi preiskave, iz katerega izhaja utemeljen sum, da je obdolženec očitana kazniva dejanja storil, kot tudi na obširne razloge državnega tožilca v obrazložitvi sedaj pravnomočne obtožnice. Sodišče prve stopnje je torej ponovno ugotavljalo zakonske pogoje za odreditev pripora. Sodišče prve stopnje zato obdolžencu ni kršilo uveljavljanih določb ZKP, kot tudi ne navedenih številnih določb Ustave. Kršitev na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, pa ni zasledilo.

6Kršitev kazenskega zakona uveljavlja pritožba tako, da sodišču prve stopnje očita, da je obdolžencu kršilo pravico do zakonske rehabilitacije, ko se v točki 35 obrazložitve sklicuje na več sodb, ki bi očitno morale biti iz kazenske evidence izbrisane. Pritožnik tega svojega zaključka ne obrazloži. Tretji odstavek 82. člena KZ-1 pa določa, da se obsodba izbriše iz kazenske evidence v določenem roku, od takrat ko je bila kazen izvršena, zastarana ali odpuščena, če obsojenec v tem roku ne stori novega kaznivega dejanja. Pritožbeno sodišče zato tega pritožbenega očitka ni moglo preizkusiti, kršitev na katere je dolžno paziti, pa ni našlo.

7Pritožba zatrjuje, da je sodišče prve stopnje zatrjevani priporni razlog ponovitvene nevarnosti utemeljevalo izključno na podlagi obdolženčeve predkaznovanosti, ki pa ne more biti edini razlog. Ponovitvena nevarnost je namreč bila zatrjevana že ob odreditvi pripora z dne 20. 5. 2019 kljub temu, da je obdolženi bil na prestajanju kazni zapora in ne v priporu v obravnavani zadevi. Obramba opozarja, da morajo ustavni in zakonski pogoji za pripor biti podani v trenutku, ko se pripor začne izvrševati; za odreditev pripora z "odložnim rokom" pa bi morala obstajati jasna zakonska podlaga. Zato je pritožba mnenja, da je sodišče prve stopnje pripor odredilo izključno zaradi zagotavljanja njegove simbolne funkcije in kot vnaprejšnje kaznovanje obdolženca.

8Z navedenimi pritožbenimi izvajanji se ni moč strinjati. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja s pravilnimi in tehtnimi razlogi sodišča prve stopnje v točkah 35 do 39 obrazložitve izpodbijanega sklepa. Zato se nanje sklicuje in jih v izogib ponavljanju le še v bistvenem povzema. Nobenega dvoma ni, da je obdolženi A. A. specialni povratnik ter da nanj niso vplivale niti izrečene daljše preostostne kazni. Na ponovitveno nevarnost kaže tudi sama teža sedaj obravnavanega kaznivega dejanja, saj se mu očita, da je bil vodja hudodelske združbe ter da je zaradi nadaljnje prodaje prevzel 27.800 g kokaina, vrednega najmanj 1,000.000,00 EUR ter ga tudi predal članom hudodelske združbe, z drugim očitanim dejanjem pa bi naj prevažal 1990,30 g heroina. Ne glede na težo takšnih kaznivih dejanj (velika količina prepovedane droge) pa je potrebno upoštevati še obdolženčevo izredno podjetnost, odločnost in drznost pri izvrševanju takšnih kaznivih dejanj, za katere je splošno znano, da predstavljajo veliko nevarnost za zdravje ljudi.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v sodbi X Ips 24616/2018 z dne 7. 2. 2019 zavzelo stališče, da "odreditev pripora pod odložnim rokom, ki je vezan na datum izteka zaporne kazni, ni neobičajna, niti nezakonita. Posamezne okoliščine, ki ustrezajo kriterijem za ugotavljanje ponovitvene nevarnosti, običajno ne obstajajo le v nekem določenem historičnem trenutku, zaradi česar je obstoj okoliščin, upoštevaje njihovo naravo, mogoče predvideti tudi določen čas vnaprej". Pritožbeno sodišče pa k temu še dodaja, da je ponovitvena nevarnost pri obdolžencu A. A. glede na obširne razloge povsem predvidljiva.

9Po obrazloženem, in ker je sodišče prve stopnje tehtno obrazložilo, da je pripor obdolženca, ki je sicer globok poseg v njegovo prostost, sorazmeren z nevarnostjo, ki jo obdolženec predstavlja za zdravje ljudi ter da milejši ukrep za zagotovitev varnosti ne pride v poštev prav zaradi obdolženčeve vztrajnosti in odločnosti, ki jo je pokazal pri izvrševanju kaznivih dejanj, je pritožba zagovornika, vložena zoper napadeni sklep, neutemeljena. Pripor obdolženca je tudi po oceni pritožbenega sodišča v skladu s prvim odstavkom 20. člena Ustave, utemeljenih razlogov za njegovo nadomestitev s katerim od milejših ukrepov pa ni.

10Če bo za obdolženega nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o podaljšanju pripora po tar. št. 74013 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočno zaključenem kazenskem postopku.