VSRS Sklep I Up 32/2024

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Odločitev o stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožničin predlog za izdajo začasne odredbe, predlagane v zvezi s tožbo zoper sklep toženke, št. 351 162/2023-6217-19 z dne 22. 8. 2023, s katerim je bila zavrnjena tožničina zahteva za priznanje lastnosti stranskega udeleženca v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo "Stanovanjske soseske A. - 1. in 2. faza".

2Tožnica je s predlogom za izdajo začasne odredbe sodišču predlagala, naj do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu naloži toženki, da zadrži izdajo gradbenega dovoljenja, ki se vodi na podlagi zahteve investitorke, v primeru, da je gradbeno dovoljenje že izdano, pa naj se z začasno odredbo zadrži njegovo izvrševanje do pravnomočne odločitve v konkretni zadevi.

3Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ugotovilo, da tožnica težko popravljive škode kot temeljnega pogoja za izdajo začasne odredbe iz 32. člena ZUS-1 s splošnim (nekonkretiziranim) zatrjevanjem, da ji morebiten uspeh s tožbo po izdaji gradbenega dovoljenja in izvedbi gradnje ne bo omogočal vzpostavitve prejšnjega stanja, ni izkazala. Nastanka težko popravljive škode pa ne utemeljijo niti trditve o povečanem prometu kot posledici gradnje, ker dokazno niso z ničemer podprte. Sodišče je še pojasnilo, da ni ocenjevalo sorazmernosti predlaganega ukrepa s prizadetostjo javne koristi, ker že navedeni prvi pogoj za izdajo začasne odredbe ni izpolnjen.

4Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) je zoper navedeni sklep vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Nasprotuje ugotovitvi sodišča, da ni izkazala težko popravljive škode. Če namreč njenemu predlogu za izdajo začasne odredbe ne bo ugodeno, bo v času odločanja o tožbi gradnja soseske že stekla in s pravnimi sredstvi, ki so ji naknadno na voljo, ne bo mogla uspeti. Dalje navaja, da za navedeno gradnjo ni bil sprejet OPPN in izvedena presoja vplivov na okolje, zato ne more predvideti vseh negativnih vplivov na svojo nepremičnino. Do teh pa bo v primeru izgradnje 600 stanovanj, brez rešitev mirujočega prometa in ustrezne dostopne ceste nedvomno prišlo. V pritožbi uveljavlja tudi nezakonitost Odloka o veljavnosti prostorskih aktov na delu območja "Urbano središče Barka"¹.

5Toženka na pritožbo ni odgovorila.

6Stranka z interesom v odgovoru na pritožbo primarno navaja, da tožnica z uveljavljanjem položaja stranske udeleženke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja zlorablja svoje procesne pravice. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep.

7Tožnica v odgovoru na vlogo stranke z interesom prereka navedbe o zlorabi procesnih pravic.

K I. točki izreka

8Pritožba ni utemeljena.

9Vrhovno sodišče uvodoma kot posplošen zavrača očitek stranke z interesom v odgovoru na pritožbo o tožničini zlorabi pravic, ker iz sicer obširnih navedb, s katerimi ta očitek utemeljuje, ni razvidno, da bi se ta nanašal na tožničino pritožbo zoper sklep o zavrnitvi njenega predloga za izdajo začasne odredbe.

10Na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta tožniku prizadela težko popravljiva škoda; pri odločanju pa mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank. Po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1 pa lahko tožnik iz razlogov iz prejšnjega odstavka zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih kot verjetno izkaže za potrebno.

11Začasna odredba po 32. členu ZUS-1 predstavlja nujen ukrep, s katerim sodišče, če so izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji, začasno odloži izvršitev dokončnega upravnega akta oziroma začasno uredi stanje. Težko popravljiva škoda je pravni standard, katerega vsebina se ugotavlja v vsakem primeru posebej. Glede na ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča gre za takšno škodo, če je ta resna in tožniku neposredno preti, (začasno) odvrniti pa jo je mogoče le z zadržanjem izvršitve izpodbijanega upravnega akta oziroma s predlagano ureditvijo stanja. Podana mora biti torej neposredna zveza med spornim pravnim razmerjem in posledicami, ki se jih želi preprečiti.²

12Namen zahteve za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 je namreč zagotoviti učinkovitost sodnega varstva. Pogoj težko popravljive škode iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1 torej postavlja zahtevo, da stranka izkaže, da brez izdane začasne odredbe v konkretni zadevi kljub njenemu uspehu, ne bo dosežen namen upravnega spora.

13V obravnavani zadevi pritožnica v upravnem sporu izpodbija odločitev o zavrnitvi njene udeležbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ki je bil začet na zahtevo investitorke B. d. o. o. Tožničin morebiten uspeh v tem upravnem sporu bi pomenil zgolj njeno pravico do vključitve v postopek izdaje gradbenega dovoljenja. Sama udeležba v tem upravnem postopku pa še ne zagotavlja tudi pritožničinega uspeha glede možnosti izdaje gradbenega dovoljenja. Pomeni le, da bo pritožnica (če bo uspela v tem upravnem sporu) v upravnem postopku lahko uveljavljala varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi.

14Postopek izdaje gradbenega dovoljenja je sicer v zvezi s spornim pravnim razmerjem, saj pritožnica uveljavlja položaj stranke v tem postopku, vendar pa škoda, ki naj bi pritožnici nastala z izdajo gradbenega dovoljenja (tudi če bi bila izkazana), sama po sebi še ne utemeljuje, da gre za težko popravljivo škodo in s tem trditve o neučinkovitosti sodnega varstva, če sodišče ne bo izdalo predlagane začasne odredbe. Namen, ki ga pritožnica zasleduje s tem upravnim sporom, je (le) njena udeležba v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja, v katerem bo lahko uveljavljala razloge proti nameravani gradnji. To pomeni, da bi pritožnica morala izkazati, da ji brez izdaje začasne odredbe, morebitna kasnejša ugoditev njeni zahtevi za udeležbo v upravnem postopku, ne bo omogočala učinkovitega pravnega varstva pravic v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja.³

15Pritožnica je sicer zatrjevala, da bo zaradi specifičnosti pravnega področja njen morebitni uspeh s tožbo ostal brez pomena, saj nepravilnosti oziroma nezakonitosti izdaje gradbenega dovoljenja ne bo mogla uveljavljati v upravnem postopku, a teh trditev, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, ni konkretizirala, še manj pa izkazala.

16Tudi v pritožbi v zvezi s tem navaja le, da škodnih posledic zaradi odsotnosti OPPN in presoje vplivov na okolje ne more individualizirati in konkretizirati. Ne glede na to, da gre sicer za nedovoljene pritožbene novote (prvi odstavek 74. člena ZUS-1), tudi sicer to (kot pravilno v odgovoru na pritožbo navaja stranka z interesom) niso navedbe, ki bi se po svoji vsebini nanašale na zatrjevano težko popravljivo škodo. Kolikor pritožnica s temi navedbami kot škodo uveljavlja negativne vplive gradnje na njeno nepremičnino, gre za bodočo škodo, ki naj bi ji nastala zaradi odločitev o izdaji gradbenega dovoljenja, kar pa ni predmet tega upravnega spora. Tudi če gre za razloge, ki utemeljujejo njeno udeležbo v postopku, to ni predmet presoje izpolnjevanja pogojev za izdajo začasne odredbe, temveč utemeljenosti tožbe zoper izpodbijani sklep upravnega organa.

17Pritožnica kot težko popravljivo škodo (tako kot v tožbi) navaja tudi, da bo zaradi gradnje stanovanjske soseske neuspešna pri uveljavljanju svojih koristi, saj naj bi bilo o tem upravnem sporu odločeno po tem, ko se bo gradnja začela. Pri tem pa ne pojasni, iz česa naj bi to izhajalo. Predvideva le, da bo sodni postopek trajal več kot leto dni in, da bo takrat gradnja "že tekla". Pri tem pa ne navaja niti, da se gradnja že izvaja niti, da se bliža III. gradbeni fazi, ki jo sama šteje za odločilno.

18V zvezi s tem in glede na mnenje stranke z interesom v odgovoru na pritožbo, pa Vrhovno sodišče dodaja še, da je že v sklepu I Up 84/2016 z dne 13. 4. 2016⁴ pojasnilo, da mora biti o vprašanju, ali ima oseba pravico udeleževati se (tujega) postopka in posledično vlagati pravna sredstva zoper meritorno odločitev, odločeno v času trajanja tega postopka.

19V preostalem so pritožbene trditve za odločitev v tej zadevi nerelevantne. Po vsebini gre namreč za razloge, ki utemeljujejo pritožničino zahtevo po udeležbi v postopku, kar ni predmet presoje izpolnjevanja pogojev za izdajo začasne odredbe, temveč utemeljenosti tožbe zoper izpodbijani sklep upravnega organa.

20Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani razlogi, ki jih uveljavlja pritožnica, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.

K II. točki izreka

21Ker so stroški, ki so strankam nastali v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe, del stroškov upravnega spora, je Vrhovno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (prvi odstavek 151. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

¹ Uradni list RS, št. 172/2021 z dne 29. 10. 2021.
² Tako npr. sklepi VSRS I Up 259/2016 z dne 29. 9. 2016, I Up 84/2018 z dne 23. 5. 2018, I Up 146/2019 z dne 28. 8. 2019, I Up 152/2023 z dne 5. 7. 2023.
³ Glej sklep VSRS I Up 84/2018 z dne 23. 5. 2018.
⁴ Glej 6. točko obrazložitve. Podobno tudi sklep VSRS I Up 9/2022 z dne 23. 3. 2022 (12. točka obrazložitve).